Novinarji o prevzemih in cenzuri v medijih - posnetek na Dnevnikovem blogu

"Izkazalo pa se je, da so nekateri vodilni stopili v prevelike škornje," je situacijo povzel sogovornik Venčeslav Japelj, novinar Primorskih novic. (Foto: Matej Povše)

***Okroglo mizo in pogovor po uradnem delu lahko poslušate na Dnevnikovem blogu***

Vendar je včerajšnja debata, ki so jo z namenom ozaveščanja novinarske in širše javnosti o (ne)možno stih za avtonomno delovanje pripravili sindikat in društvo novinarjev ter Mirovni in štitut, pokazala, da so razmere bolj zapletene.

V preplet interesov politikov, kandidatov na volitvah, in podjetij, ki z upravljanjem medijem vzporednega oglasnega trga maksimirajo dobičke, se vpletajo še osebne preference vplivnih posameznikov. Medije duši njihovo hlepenje po moči, ki jo podeljuje položaj na vrhu nacionalnega medija.

"Izkazalo pa se je, da so nekateri vodilni stopili v prevelike škornje," je situacijo povzel sogovornik Venčeslav Japelj, novinar Primorskih novic.

Koprski časopis, ki so ga na omizju predstavili kot vzorčen primer kontroliranega medija, se je tudi zaradi niza škodljivih kadrovskih menjav na vodilnih funkcijah v manj kot letu dni iz uspešnega podjetja spremenil v krizno žarišče. Po mnenju udeležencev pa so žrtve novinarji, ki zaradi negotovosti položaja in domnevno napačnega poročanja doživljajo napade na svoje delo in osebne stiske. Da ne gre le za govorice, so potrdili posamezni ugledni novinarji Dela in Večera, ki so se proti koncu razprave oglašali z opisi šikaniranj, ki so jih doletela.

"Spremembe, ki jih je do živela medijska sfera po za menjavi strank na oblasti, se kažejo na treh ravneh," je povedala Brankica Petković z Mirovnega inštituta. "Gre za novo medijsko zakonodajo, za zamenjave v direktoratu za medije na ministrstvu za kulturo, svetu za radiodi fuzijo, nadzornem in pro gramskem svetu RTV. Na dalje se menjujejo uredniki, predsedniki uprav in direk torji medijskih hiš. Poleg te ga pa prihaja do individualnih pritiskov na novinarje, ki doživljajo neavtorizirane posege v svoje članke, zavrnitve že naročenih komentarjev, če njihova vsebina ne ustreza urednikom."

Tudi po mnenju dveh novinarjev z Dela, Vesa Stojanova in Petra Kolška, je sistem pritiska najbolj dovršen prav v časopisu Delo.

Oglasil se je tudi dopisnik Dela iz Avstrije Matija Grah in povedal, da ga je včeraj s tega mesta odpoklical od govorni urednik Peter Jančič, ki naj bi danes odpoklical tudi Roka Kajzerja, dopisnika iz Zagreba.

V razpravo se je kasneje vključil tudi predsednik uprave Dela Danilo Slivnik, ki se je sprva strinjal, da so razmere zaskrbljujoče, vendar je trdil, da so takšne že ves čas tranzicije. Kasneje, ko se je debata razvila, pa se je odločil za javno diskreditacijo svojih novinarjev, ki jih je poimensko označil za slabe.

"Javnost mora izvedeti, kaj se dogaja, sicer ne bo mogla stopiti na našo stran," je v napeto ozračje, ki je govorilo samo zase, za konec posegla predstavnica sindikata Neva Nahtigal.

Dodajmo, da smo še pred koncem okrogle mize za komentar odpoklica Delovih dopisnikov poklicali Petra Jančiča, ki se okrogle mize ni udeležil. Povedal je, da sklepa o odpoklicu še ni.

***Okroglo mizo in pogovor po uradnem delu lahko poslušate na Dnevnikovem blogu***