"Po našem mnenju mora biti doseženo soglasje o besedilu, preden gre vlada z reformo v DZ, je novinarjem med sestankom dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Da se ne bi zgodilo, da bi šla vlada v parlament z neusklajenim zakonom," je pojasnil.

"Izkušnja z varčevalnim zakonom je izjemno slaba in za sindikate je nesprejemljivo, da se ponovi," je poudaril. "To je bil šolski primer, kako se stvari ne dela," je ocenil.

Konfederacije ne obremenjuje stališče vlade, da naj bi reforma začela veljati 1. januarja 2013, je povedal. "Raje bi naredili stvari dobro, da bi bile uravnotežene in da se ne bi zgodilo to, kar se je pri varčevalnem zakonu - da bi se vsi držali za glavo," je dejal.

Za konfederacijo bi bila po njegovih besedah sprejemljiva reforma, ki bi bila "nekje vmes med besedilom, ki je bilo na referendumu lani zavrnjeno, in zahtevami sindikatov". "Ali je to mogoče ali ne, je pomembno vprašanje, sam pa sem po današnjem prvem krogu pogajanj skeptičen," je dejal.

Informativni računi prvi korak k odpravi medgeneracijske solidarnosti?

Rahljanje temeljev pomeni postaviti ves projekt pod vprašaj

"Današnji sestanek je bil v prvi vrsti namenjen dogovoru o načinu nadaljnjega dela," je novinarjem pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Ob tem so socialni partnerji predstavili svoje poglede in ključne pripombe na obstoječ predlog reforme. "V nadaljevanju bomo vse te stvari usklajevali," je napovedal minister, ki pa o konkretni vsebini pogovorov ni želel govoriti.

Tako tudi ni želel odgovoriti na vprašanje, katere so tiste točke, pri katerih vlada ni pripravljena popuščati. Je pa poudaril, da pokojninska reforma "mora doseči svoj cilj" in da z njo ni smiselno nadaljevati, če jo zrahljajo v elementih, ki so ključni za dosego tega cilja. "Gotovo je nekaj stvari, na katerih temelji celotna reforma, in rahljanje temeljev pomeni postaviti ves projekt pod vprašaj," je opozoril.

Talec v pogajanjih na drugih področjih

Sicer je Vizjak optimist in upa na dober konec. Glede časovnice je poudaril, da si bo prizadeval vprašanja ustrezno rešiti čim prej, pri čemer bo skušal čim večji del dogovora doseči že v fazi, preden bo predlog reforme romal na vlado. "Prepuščam pa tudi drugim, zlasti koaliciji in vladi, da tudi z drugih aspektov oceni potrebo po sprejemanju te zakonodaje in časovnico bomo temu prilagodili," je povedal.

Izrazil je še bojazen, da bi bila lahko pokojninska reforma talec v pogajanjih na drugih področjih, kot je področje reforme trga dela. "Menim, da bi bilo škoda, da spet pokopljemo projekt, kot je pokojninska reforma, zaradi drugih vprašanj," je ocenil.

Pogajanja o pokojninski reformi bodo potekala dvakrat na teden, ob ponedeljkih in sredah, "kar je kar intenziven tempo in nam nalaga, da vsakič pripravimo gradivo in zapise", je povedal minister.

S pokojninsko reformo predvidoma spremembe tudi pri pokojninskem zavarovanju

Pogajanja so se pričela "s slabim priokusom"

Po besedah Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v predlog vstavljenih kar nekaj njihovih zahtev. "To pomeni, da je predlog veliko bolj pragmatičen," je ocenila. Po njenih besedah tudi menijo, da bo mogoče še marsikaj spremeniti.

"Je pa minister jasno povedal, da pri nekaterih točkah vlada ne bo popuščala. Reforma mora namreč prinesti finančne učinke," je dejala. Vlada bo po njenih besedah zagotovo vztrajala pri podaljšanju pokojninske dobe in dvigu upokojitvene starosti.

Sindikati pa so danes še zlasti izpostavili vprašanje tistih, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti in imajo zelo dolgo zavarovalno dobo. "Tu je treba narediti nekaj popravkov," je pojasnila.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je predlagala referendum, na katerem je lani padla prejšnja pokojninska reforma, je včeraj sporočila, da so prvi odzivi na tokratno reformo pozitivni. A imajo tudi nekaj pripomb. Predvsem si želijo znižati pokojninsko dobo, potrebno za upokojitev žensk, in ohraniti bonitete za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom starosti.

Pokojninska reforma: hudič se (tudi tokrat) skriva v podrobnostih

"Potrebna je določena zaščita za ženske"

Drago Lombar iz konfederacije Neodvisnost je spomnil, da so njihove pripombe podobne pripombam, ki so ji imeli na reformo prejšnjega ministra za delo Ivana Svetlika. "Vztrajamo pri pokojninski dobi, ki bi bila za moške 40 let, za ženske pa 38 let," je dejal. "Od same osamosvojitve naprej so pri vseh pokojninskih reformah ženske nosile glavno breme," je poudaril. "V tem trenutku je še vedno potrebna določena zaščita za ženske," pravi.

Pripombe imajo tudi na predlagano število let za izračun pokojninske osnove, ki je po njihovem mnenju preveliko.

Pokojninska reforma je nenadoma nujna

Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije pa je dejal, da je pokojninska reforma "lažji zalogaj" od reforme trga dela. Pri pokojninski reformi je glavni cilj delodajalcev, da se stroški dela ne povečajo, je povedal. Smole je že na seji ESS 7. septembra dejal, da so delodajalci z njo zelo zadovoljni. Vlada je dala namreč po njihovi oceni jasen signal, da zaradi nje ne razmišlja o zvišanju stroškov dela.

Vlada želi, da bi reforma začela veljati že januarja prihodnje leto, a sindikati opozarjajo, da s tako zahtevnimi reformami ne gre hiteti. Pred dnevi je vlada na svoji spletni strani objavila predlog nove pokojninske zakonodaje. Ob samem besedilu predloga podrobneje pojasnjuje glavne razloge za spremembe in njihove cilje.

Kaj prinaša predlog?

Predlog reforme, ki so jo v zadnjem času ob obisku v Sloveniji podprli tudi nekateri predstavniki EU, nekoliko podaljšuje pokojninsko dobo in starost, ki sta potrebni za upokojitev. Tako bi se lahko moški in ženske po novem upokojili s 40 leti pokojninske dobe in 60 leti starosti, medtem ko veljavni pokojninski zakon za ženske določa upokojitev z 38 leti pokojninske dobe in 58 leti starosti, za moške pa upokojitev s 40 leti pokojninske dobe in 58 leti starosti.

Predlagana reforma podaljšuje obdobje za odmero pokojninske osnove z zdajšnjih 18 let na 28 najugodnejših zaporednih let, tri najslabša leta pa se odštejejo. Ukinja tudi bonitete za ženske, ki so se zaposlile pred 18. letom starosti. Na drugi strani uvaja subvencije delodajalcem, ki zaposlujejo delavce, starejše od 60 let in mlajše od 26 let.

Predlog reforme nalaga Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, da vsakemu zavarovancu enkrat letno pošlje informacijo o vplačanih prispevkih.