Tako so zapisali v včerajšnjem javnem pozivu premierju Janezu Janši in predsedniku DZ Gregorju Virantu in ob tem zahtevali široko javno razpravo o prihodnosti visokega šolstva. Poziv sta podpisala rektorja ljubljanske in mariborske univerze dr. Stane Pejovnik in dr. Danijel Rebolj ter predsedniki Študentske organizacije in štirih sindikatov, ki zastopajo zaposlene na univerzi (Sviza, VIR, Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze in Visokošolskega sindikata Slovenije).

Rektorja novogoriške in primorske univerze dr. Danilo Zavrtanik in dr. Dragan Marušič poziva nista podpisala zlasti zaradi prekratkega roka za medrektorsko usklajevanje. Rektorska konferenca, na kateri bodo govorili tudi o sporni uredbi o financiranju univerz in spremembah zakona o visokem šolstvu, bo namreč šele v petek, 21. septembra. "Tako na hitro, z danes na danes, pa se takih stvari tudi ne more uskladiti," je pribil rektor Marušič, ki nam na vprašanja o morebitnih razlikah v stališčih glede novele - za razliko od dr. Zavrtanika - ni želel odgovoriti. Gregor Virant je bil za pogovor o težavah univerz včeraj prezaposlen.

V pozivu univerzitetniki protestirajo zoper nedemokratično sprejemanje omenjene uredbe in novele zakona o visokem šolstvu - za razpravo o uredbi so imeli na voljo štiri dni, za razpravo o noveli pa dva - ter zoper tri najbolj škodljiva določila v noveli. To so določila, ki omogočajo univerzam, da učiteljem same določijo pedagoško obveznost (ta je za zdaj fiksna in na primer za profesorje traja 6 do 8 ur na teden), spreminjajo način imenovanja sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), roke za akreditacijo ter delovanje tujih visokošolskih inštitucij pri nas.

Možnost povečevanja obveznosti je nevarna

V pozivu poudarjajo, da je ustavno sodišče za uredbo, ki je veljala pred spremembo nove, ugotovilo, da je protiustavna, vseeno je pristojno ministrstvo avgusta sprejelo novo. V zvezi s to uredbo bodo zato v kratkem sprožili spor. Novela naj bi občutno poslabšala kakovost študija. Kot so zapisali, je možnost, da se zaposlenim povečuje pedagoška obveznost, zelo nevarna. Univerze bodo namreč težave zaradi preskromnega financiranja reševale z odpuščanjem in zviševanjem normativa delovnih obveznosti; s tem naj bi padli raziskovalna konkurenčnost univerz in kakovost študija.

Podpisniki so tudi prepričani, da novela uvaja politični nadzor v NAKVIS. S tem ko bo člane sveta agencije imenovala vlada, bo ogrožena njena neodvisnost. To, dodajajo, pomeni odmik od evropskih standardov na področju zagotavljanja kakovosti, na kar opozarjajo tudi v agenciji. Novi roki za akreditacijo naj bi bili prekratki, tuje visokošolske inštitucije pa, kot trdijo, spuščamo v Slovenijo, ne da bi ob tem ustrezno poskrbeli za nadzor kakovosti in pravic študentov, ki bodo za študij na njih plačevali tržne šolnine. Podpisniki vlado in državni zbor še opozarjajo, da bi komercializacija "z nenadzorovanim ali politično nadzorovanim ustanavljanjem novih univerz in fakultet ter z uvajanjem šolnin" vodila v nazadovanje slovenskih univerz in družbe.

Zavrtanik: Važno je imenovati najboljše

Rektor novogoriške, nedržavne univerze dr. Danilo Zavrtanik obžaluje, da ni bilo dovolj časa za usklajevanje med rektorji. Univerze, pravi, so si različne; kar ustreza največjim, ni nujno dobro tudi za manjše. Osebno meni, da bi morale univerze same določati obveznosti profesorjem in drugim zaposlenim; najbolje bi bilo, če v zakonu ne bi o tem nič pisalo. "Dekani vendar najbolje vedo, koliko raziskovalnih in drugih obveznosti ima kateri profesor." Sedanja zakonsko zabetonirana obveznost se mu ne zdi dobra. Po njegovem mnenju novela sedanji 63. člen vsaj nekoliko omehča. Glede sprememb imenovanja v svet NAKVIS odgovarja načelno. "Ni tako važno, kdo imenuje člane v ta svet, po svetu je to zelo različno urejeno. Važno pa je, da tisti, ki jih imenuje, res izbere najboljše, najbolj strokovne ljudi, ne pa uradnike, ki bodo uresničevali interese tega ali onega lobija. Izkušnje žal kažejo, da so te bojazni pogosto upravičene." Tudi odpiranje Slovenije tujim univerzam je po njegovem mnenju potrebno. Toda veliko bolje bi morali poskrbeti za to, da bi k nam prišli le najboljši, "recimo univerze, ki bi se na lestvici kakovosti uvrstile do 100. mesta, ne pa kateri koli zaslužkar". Glede finančnih perspektiv svoje univerze pa je dr. Zavrtanik nekoliko bolj optimističen od rektorja ljubljanske. "Na krizo smo se začeli pripravljati dovolj zgodaj in si pridobili dovolj evropskih projektov. Težava je v tem, da denar od teh pride z zamikom od devetih do petnajstih mesecev, kredita za premostitev likvidnostnih težav pa danes zlepa ne dobiš. A bomo že kako," ne obupuje dr. Zavrtanik.

Bolj črnogled je rektor UL dr. Stanislav Pejovnik. Glede vztrajanja ministra Turka, da bi morali tudi na univerzah poiskati rezerve, je rektor neizprosen: "Univerza ni podjetje. Študentu, ki se vpiše v prvi letnik, moramo po zakonu zagotoviti možnost študija tudi v višjih letnikih. Veljavni program moramo izvesti do konca. Na univerzi ne moremo po potrebi ugasniti študenta in zamrzniti trenutno odvečnega profesorja!" Kot poudarja, ne nasprotuje varčevanju. "Možno je ukiniti nekatere študijske usmeritve in študente poslati na študij v tujino, toda za takšne spremembe je potreben čas." Na vprašanje, ali drži, da bo na UL še letos zmanjkalo denarja za plače, odgovarja z metaforo. "Seveda imamo nekaj rezerv - tako kot ima kmet semenski krompir. A če ga poje, naslednje leto ne bo imel kaj saditi in jesti. Sicer pa naj mi kdo pove, kako naj vzamem sredstva fakultetam, ki so varčevale za nakup opreme in druge nujne zadeve, in ga dam fakultetam, ki jim denarja zmanjkuje?!" Po Pejovnikovih besedah so fakultete, ki so že ali bodo v kratkem v plačilnih težavah, glasbena in likovna akademija, FF, FDV, zdravstvena, pedagoška fakulteta in deloma fakulteta za šport. Na vprašanje, ali je glede na zagroženo uporabo vseh demokratičnih sredstev pričakovati tudi stavko, pa Pejovnik odgovarja previdno. "Najbolje bi bilo, če bi vlada demokratično ugotovila, da moramo probleme rešiti skupaj, in če se minister ne bi več šalil iz demokratičnosti postopka. Sicer pa kot je rekel Krležev Kerempuh: Nikoli ni bilo, da nekako ne bi bilo ..."