Zelo slabo stanje cestišča ni nujno nevarno
Na Direkciji za ceste RS (DRSC) v "tolažbo" pojasnjujejo, da gre v primeru ceste med Mostami in Vodicami zgolj za enega od odsekov na 6000 kilometrov dolgem cestnem omrežju v njihovem upravljanju, ki je v zelo slabem stanju. Takšnih odsekov naj bi bilo na državnem cestnem omrežju še veliko več. Vsaj malo bolj pomirjujoče je njihovo pojasnilo, da stanje na glavnih in regionalnih cestah redno spremljajo in da poškodbe vozne površine, ki jih je težko meriti, ocenjujejo vizualno po metodi modificiranega švicarskega indeksa (MSI), ki zajema naslednje vrste poškodb vozne površine: razpokanost, obrabljenost, udarne jame, zakrpanost, na betonskih voziščih pa stanje stikov betonskih plošč.
Glede na dosežen MSI in gostoto prometa stanje vozišč razvrščajo v pet razredov poškodovanosti. "Zelo slabo ali slabo stanje ne pomeni, da je to vozišče nevarno, pač pa da je utrujeno in postarano ter potrebno popravila," pojasnjujejo na direkciji, kjer vsako leto vizualno ocenijo približno polovico državnega cestnega omrežja.
Iz podatkov, ki jih je posredovala Helena Petrina iz DRSC, je mogoče razbrati, da je v zelo slabem stanju kar polovica regionalnih cest tretjega reda in turističnih cest. V nekoliko boljšem stanju so vozišča na omrežju glavnih cest prvega reda, kjer je v zelo slabem stanju 27 odstotkov vozišč. V povprečju pa je na državnem cestnem omrežju v upravljanju DRSC v zelo slabem stanju 41 odstotkov vozišč, 13 v slabem, 11 v mejnem, 13 v dobrem in 22 odstotkov v zelo dobrem stanju.
"Za zagotavljanje z zakonodajo predpisanega stanja cest bi za gradnje, rekonstrukcije, investicijsko in redno vzdrževanje cest v upravljanju DRSC v naslednjih 20 letih potrebovali vsako leto med 320 in 350 milijoni evrov, kar pa je glede na gospodarsko situacijo države nerealno pričakovati. Zato je DRSC vse sile usmeril v pridobivanje sredstev iz evropskih virov," so še zapisali na direkciji.
Rebalansi požirajo tudi že dogovorjeno
"Direkcija RS za ceste lahko posega z ukrepi, ki sodijo na področje rednega vzdrževanja cest, v skladu s svojimi prioritetami. Katere ceste bodo na vrsti za modernizacijo, rekonstrukcijo ali o novogradnjah pa v letnem programu dela določi državni zbor v okviru seznama proračunskih projektov," pravijo na direkciji in pojasnjujejo, da dela izvajajo na podlagi veljavnega državnega proračuna. To pa pomeni, da se ji lahko z rebalansom jemljejo sredstva tudi za projekte, za katere so že prevzeli obveznosti in sklenili pogodbe. V zadnjih treh letih jim je bilo tako z rebalansi odvzeto več kot 130 milijonov že dodeljenih sredstev, lani kar 49,7 milijona evrov.
"Zato si DRSC prizadeva za sprejetje nacionalnega programa vzdrževanja in razvoja državnih cest, s katerim bi se določil prioritetni nabor ukrepov, za katere bi se potem v okviru državnega proračuna namenilo kvoto sredstev. Na ta način ne bi več prihajalo do situacij, ko se v program dela direkcije za ceste v postopku sprejemanja proračuna vnašajo projekti, ki z vidika stroke niso nujno potrebni niti ni zanje pripravljena prostorska, upravna ali projektna dokumentacija, drugi odseki cest, ki so predlagani, pa se ne uvrstijo na seznam," so opozorili na direkciji, ki jo vodi Gregor Ficko. Sistem, po katerem državni zbor v okviru proračuna potrjuje posamezne projekte, je privedel tudi do tega, da direkcija vodi več kot 750 razdrobljenih investicijskih projektov in nima možnosti, da bi razpisovala obnove na daljših odsekih, kar bi zmanjšalo stroške. Na vsako gradbišče je namreč treba pripeljati stroje in na njem posebej organizirati delo. Prihranili pa bi lahko tudi pri vseh drugih postopkih, kot so odkupi zemljišč, priprava projektne dokumentacije in podobno.
Nekatere ceste bi lahko ukinili
Na direkciji za ceste menijo, da bi bilo glede na obseg in stanje državnega cestnega omrežja smiselno razmisliti tudi, da bi nekatere ceste ukinili, seveda če jih v upravljanje ne bi prevzele občine. Pojasnjujejo, da imamo v Sloveniji eno najgostejših cestnih omrežij na prebivalca. "Vprašanje pa je, ali ga res lahko vzdržujemo in ali takšno gosto, a slabo omrežje sploh potrebujemo?" Dodajajo, da se je že v preteklih letih izkazalo, da občine niso zmožne vzdrževati cestnega omrežja in je bilo zato v upravljanje DRSC prenešenih že približno 1000 kilometrov cest in tovrstnim pobudam še ni konca. Zato menijo, da bi bilo smiselno po vzoru iz tujine uveljaviti sistem zbirnih cest iz manjših okolišev na državne ceste, ki so navezava na avtocestni križ in na njih vzdrževati visok nivo pretočnosti. To naj bi bila bistveno boljša rešitev tudi za mobilnost prebivalcev, ocenjujejo na DRSC in dodajajo, da bi za njeno uveljavitev potrebovali neodvisno in strokovno določitev prioritet. Opozarjajo pa še, da se tudi sredstva, ki se zberejo z letno dajatvijo za uporabo vozil, ki jo lastniki vozil plačujejo ob registraciji motornega vozila kljub drugačnemu prepričanju širše javnosti do sprejetja letošnjega zakona o uravnoteženju javnih financ ni namenjalo za ceste, ampak za naložbe v javno železniško infrastrukturo.
