V tem času se lahko država z izbrisanimi dogovori, kolikšno odškodnino bodo prejeli za materialno škodo, ki jim je bila povzročena z izbrisom. Če se bodo dogovorili, bo sodišče to upoštevalo pri dokončni določitvi odškodnine. Če se ne bodo, bo sodišče presojalo samo. Za nematerialno škodo, duševne bolečine in dolgoletno trpljenje je sodišče vsakemu izmed zmagovalcev sicer že dosodilo 20.000 evrov, rok za dogovarjanje o materialni škodi pa se bo iztekel 26. septembra.
Problem združevanja družin
Iz tožbe izhaja, da je šest pritožnikov - vsak glede na osebne okoliščine - sodišču prijavilo materialno škodo v višini od 15.000 do 100.000 evrov. Izračunana je bila na podlagi socialnih in ekonomskih pravic, ki so jim bile odvzete hkrati s tem, ko jim je bilo nezakonito odvzeto stalno prebivališče.
Potem ko bo znano, kolikšno odškodnino bo prejela prva šesterica, pa se bo podobno vprašanje odprlo tudi za preostalih več tisoč izbrisanih, ki še čakajo na popravo krivic. "Tudi po dvajsetih letih boja za pravice izbrisanih so na prvi bojni črti še vedno zgolj statusi, torej vračanje odločb o stalnem prebivanju," opozarja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije. "Čaka pa nas še ogromno dela." Ena od ključnih težav je denimo združevanje družin. Eden od strasbourških pritožnikov, Ali Berisha, je denimo dobil pravico do vrnitve v Slovenijo in stalnega prebivanja v naši državi, njegovim otrokom in ženi pa je država doslej takšno pravico odrekala. Blaž Kovač pravi, da je to za Berisho, ki trenutno kot prosilec za azil z družino živi v Nemčiji, huda preizkušnja. Sprašuje se, ali je zmaga v Strasbourgu zanj sploh zmaga.
"Država se hvali z zakonom iz leta 2010, vendar ravno primer Alija Berishe prikazuje absurdnost tega zakona," pravi Kovač. "Kako lahko rečemo, da je zmagovalec, če v Slovenijo ne more pripeljati tudi družine?" Kovač meni, da država že vsa leta skuša skupino izbrisanih, ki jim je skupen izvor trpljenja, razbiti na posamezne primere. Pravico do odškodnine skuša država - domnevno v imenu zaščite proračuna - odreči vsakemu posebej, s striktno individualno obravnavo. "S tem skušajo zmanjšati njihovo moč." Vendar, pravi Kovač, je sodba strasbourškega sodišča zdaj izbrisane združila še bolj, kot so bili združeni poprej. Navsezadnje je vsem določila pavšalno odškodnino za duševno trpljenje. Skupni interes izbrisanih je poslej, da bi država v roku enega leta, kot je določilo sodišče, vzpostavila enotno odškodninsko shemo, s katero bo poplačala njihovo dvajsetletno trpljenje.
Delo za odvetnike
Ko bo shema vzpostavljena, bodo izbrisani s pomočjo odvetnikov lahko uveljavljali svoje zahtevke. Nekatere slovenske odvetniške pisarne so, kot smo pisali prejšnji teden, zato že začele navezovati stik z izbrisanimi in jim ponujati zastopanje v zameno za delež pri odškodnini. V soboto so na skupščini izbrisanih v socialnem centru Rog zbrani govorili tudi o tem. V poročilu s tega dogodka smo sprva napačno zapisali, da naj bi dr. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta izbrisane opozorila, naj se za sprožanje odškodninskih zahtevkov ne povezujejo z odvetniškimi pisarnami in odškodninskimi podjetji, ki nimajo izkušenj z urejanjem postopkov za izbrisane. Vendar Kogovšek-Šalamonova - nasprotno - priznava, da se ima vsakdo pravico svobodno odločiti, koga bo zaprosil za pravno pomoč pri uveljavljanju povračila škode. Na skupščini pa je izbrisanim svetovala previdnost pri vlaganju novih odškodninskih zahtevkov, preden vlada pripravi odškodninsko shemo, po kateri bo jasno, komu in pod kakšnimi pogoji bo odškodnina priznana. Tudi Mirovni inštitut, ki je sodeloval pri postopku v Strasbourgu, nobenemu izbrisanemu ne more povedati, ali bo lahko dobil odškodnino ali ne, dokler ne bo znano, kakšno odškodninsko shemo bo pripravila država. Podobno kot odvetniki pa lahko od izbrisanih, ki jih zanima odškodnina, sprejmejo kontaktne podatke in jih kasneje obvestijo o razvoju dogodkov, je povedala naša sogovornica. Mirovni inštitut je navzočim na skupščini izbrisanih posredoval tudi sporočilo italijanskega odvetnika Andree Saccuccija, ki je primer pred Evropskim sodiščem pripeljal do zmage, da je še naprej pripravljen zastopati tudi druge izbrisane, če bodo to želeli.
