Če bi upoštevali samo registrirano brezposelnost, bi lahko sklepali, da Slovenija nima težav z brezposelnostjo mladih. Število registriranih brezposelnih (do vključno 25 let starosti) se je namreč v zadnjem desetletju občutno zmanjšalo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec leta 2002 v Sloveniji brezposelnih skoraj 26.000 mladih ali dobra četrtina vseh brezposelnih, letos maja pa le še okoli 10.700 mladih ali okoli 10 odstotkov vseh brezposelnih.
Povsem drugačno sliko daje tako imenovana anketna brezposelnost, ki zajema tudi tiste, ki niso prijavljeni na zavodu. Po teh podatkih, ki jih vodi Eurostat, se je število brezposelnih mladih (do 25 let) od leta 2003 znižalo s 15,3 na 10,1 odstotka v letu 2007. Od tedaj brezposelnost mladih narašča in je lani znašala 15,7 odstotka, letos marca pa že 18,9 odstotka.
Bolje izobraženi prej dobijo delo
Miroljub Ignjatović, profesor na fakulteti za družbene vede (FDV), pojasnjuje, da anketna in registrirana brezposelnost merita različne stvari. Anketna brezposelnost zajema vse osebe, ki niso opravile nobenega dela za plačilo, in je namenjena predvsem mednarodnim primerjavam, registrirana brezposelnost pa upošteva le tiste osebe, ki so prijavljene na zavodu. "Glede na to, da mladi kot prvi iskalci zaposlitve ne dobijo denarnih nadomestil, se jim verjetno niti ne zdi vredno prijavljati se na zavod," meni Ignjatović.
Realnejši kazalnik stanja na trgu dela je očitno anketna brezposelnost, ki se je od začetka gospodarske krize močno povečala, saj so podjetja najprej odpustila tiste zaposlene, ki so bili na pogodbah za določen čas, med njimi pa je bilo največ mladih. Letošnji visok porast (do marca) za več kot tri odstotne točke je po Ignjatovićevem mnenju delno posledica sezonskih vplivov. Morda tudi že kaže učinke vladnih varčevalnih zakonov, med drugim zaostrovanja pri študentskem delu. Vzrok za nizko registrirano brezposelnost mladih Ignjatović vidi predvsem v tem, da večina mladih nadaljuje izobraževanje na višjih in visokih šolah. "Po eni strani gre za beg pred brezposelnostjo, saj ponuja fakulteta status, zdravstveno varstvo, poleg tega lahko delajo prek študentskih servisov. Po drugi strani imajo bolje izobraženi večjo možnost dobiti delo in ga tudi ohraniti," meni Ignjatović.
Kriza je najbolj prizadela nizko izobražene
Med registriranimi brezposelnimi mladimi je po podatkih zavoda za zaposlovanje dobra tretjina s 1. ali 2. stopnjo izobrazbe, nekaj več kot 30 odstotkov pa takih s končano srednjo šolo. Med visoko izobraženimi je brezposelnih manj kot štiri odstotke mladih.
Če gledamo zadnje desetletje, ugotovimo, da se je število brezposelnih mladih z najnižjo izobrazbo zmanjševalo vse do konca leta 2007, potem pa je začelo znova naraščati. Po Ignjatovićevem mnenju je to razumljivo, saj je gospodarska kriza najbolj prizadela gradbeništvo in sektorje z nizko dodano vrednostjo, ki iščejo najcenejšo delovno silo. Ker v teh poklicih prevladujejo moški, je logično tudi, da se je razmerje med spoloma v zadnjih letih spremenilo. Če je bilo vse do konca leta 2008 med brezposelnimi mladimi več žensk (leta 2006 celo 55 odstotkov), je zdaj med brezposelnimi mladimi 54 odstotkov moških.
V nasprotju z najniže izobraženimi je delež mladih s srednjo izobrazbo do leta 2008 naraščal (konec leta 2007 je imelo 5. stopnjo izobrazbe že skoraj 42 odstotkov brezposelnih), od tedaj pa upada (po Ignjatovićevem mnenju naj bi jih v zadnjih letih zaposloval predvsem javni sektor). Podoben trend rasti je bil do začetka krize značilen tudi za brezposelnost mladih z visokošolsko izobrazbo, pri čemer pa se njihov delež ne znižuje.
Vse več nezaposlenih diplomantov
Porast brezposelnih z visoko izobrazbo je po Ignjatovićevem mnenju posledica strukturnega neskladja na trgu dela. "Naš trg dela ni sposoben sprejeti toliko mladih izobraženih kadrov, poleg tega je treba upoštevati, da so zaradi svoje izobrazbe za mnoga podjetja tudi predragi," pravi. Ignjatović ob tem opozarja, da ne gre le za problem družboslovcev. "Povprečna doba čakanja na službo pri inženirju elektrotehnike je enaka kot pri sociologu," trdi.
Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete vidi problem tudi drugod. Po njegovem mnenju se slovenske šole zelo razlikujejo po kakovosti, prav tako naj bi bilo na njih mnogo študentov, ki tja sploh ne sodijo, "saj se ničesar ne naučijo". "Nimamo selekcijskih mehanizmov, da bi znali izločiti nesposobne, poleg tega je študij predolg," opozarja Malačič. Država bi morala po njegovem skrbeti za sistemske in zakonodajne okvire, kjer bi morale imeti eno ključnih vlog spodbude. "Fiktivni vpisi na univerze in študentsko delo to gotovo niso," pravi.
Po Malačičevem mnenju je brezposelnost mladih resen problem, "ki se še stopnjuje zato, ker vlada zanj ne najde prave rešitve". Nezadovoljen je tudi z ukrepi Janševe vlade. "Medtem ko vlada po eni strani univerzam z varčevanjem ne da dihati, je po drugi strani proti uvedbi šolnin," ugotavlja Malačič in pojasnjuje, da ekonomisti zagovarjajo uvedbo šolnin iz več razlogov. "Iz izkušenj dela z rednimi in izrednimi študenti se vidi razlika v pristopu do študija. Če je nekaj zastonj, do tega nimaš odnosa," opozarja Malačič. Šolnine zagovarja tudi na "ekonomsko teoretični osnovi". "Izobraževanje je investicija, donos pa je deloma družben in deloma individualen," pravi. Ob tem dodaja, da bi vsaka stranka, ki bi jih predlagala na volitvah, "pogorela".
