"Naša ocena je, da Slovenija kot država na podlagi že sprejetih ukrepov, predvsem zakona o uravnoteženju javnih financ, v tem trenutku ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč," je dejal premier po koncu vrha EU v Bruslju.

Edina neznanka je po njegovih besedah bančni sektor. A za kakršne koli ocene glede potrebe po pomoči za slovenske banke je za zdaj prezgodaj, saj še poteka skrbni pregled v bankah in šele po njem bo mogoče dati dokončni odgovor, je ponovil.

Zatrdil je tudi, kar je pred njim pred dnevi poudaril že finančni minister Janez Šušteršič, da slovenska vlada dela vse, da bi razmere, v katerih je država, rešili tako, da ne bi bilo treba uporabiti evropskih reševalnih mehanizmov.

Tako je premier odgovoril na vprašanje, ali pričakuje, da bo Slovenija uporabila spremenjene, prožnejše evropske mehanizme za zagotavljanje stabilnosti, o katerih so se sinoči dogovorili voditelji držav v območju evra.

Nobena članica se ne bi veselila uporabe tega mehanizma

Ob tem je premier še poudaril, da verjetno ni nobene članice območja evra, pri čemer Slovenija ni izjema, ki "bi se veselila morebitne hipotetične situacije, v kateri bi bilo treba ta mehanizem, čeprav prožnejši, kadar koli uporabiti".

Ključna novost pri delovanju evropskih mehanizmov za stabilnost je po Janševih besedah večja prožnost tako začasnega EFSF kot stalnega ESM, predvsem pa slednjega, iz katerega bo mogoče neposredno dokapitalizirati banke, kar pa je pogojeno z okrepljenim centralnim nadzorom, ki je potreben.

Neposredna dokapitalizacija bank iz ESM po navedbah predsednika vlade omogoča, da se krize v finančnih institucijah ali pomanjkanje likvidnostnih sredstev v teh institucijah rešuje na način, ki ne obremenjuje neposredno javnih financ držav.

"Gibljivost ni neomejena"

"To je velika novost glede na uporabo mehanizmov doslej, a ta gibljivost ni neomejena. Omejena je s sredstvi, ki so na razpolago, in s pravili, ki omogočajo uporabo državne pomoči," je poudaril premier. "Gre za prožnejši mehanizem, ki pa ni brezpogojen," je dodal.

Splošen pogoj za kogar koli, ki bi računal na to pomoč, je tako po njegovih besedah to, da dosledno spoštuje pravila EU, povezana z izpolnjevanjem meril pakta stabilnosti in drugih pravil pa tudi priporočil Evropske komisije.

Te odločitve se po njegovih besedah ne nanašajo le na Španijo, temveč vse države. Vrh območja evra ni razpravljal samo o državah, ki imajo trenutno te potrebe, ampak o tem, kako zagotoviti mehanizme, ki bodo enako delovali v vseh podobnih primerih, je sklenil premier.

Janša: Rezultati tokratnega vrha boljši od pričakovanj

Rezultati tokratnega vrha EU in vrha območja evra so boljši od pričakovanj, je danes v Bruslju po koncu dvodnevnega zasedanja evropskih voditeljev ocenil premier Janez Janša. Za Slovenijo so vse sprejete kratkoročne in dolgoročne odločitve po njegovih besedah "izjemnega pomena".

Po Janševi oceni je bilo tako tokratno zasedanje eden "prelomnih sestankov", tako glede odločitev na ravni sedemindvajseterice kot sedemnajsterice. Premier pričakuje pozitivne odzive finančnih trgov.

Sinočnjo razpravo o kratkoročnih ukrepih, ki sta jih zahtevali Španija in Italija, so mnogi strnili na dvoboj med predsednikom italijanske vlade Mariom Montijem in nemško kanclerko Angelo Merkel, med solidarnostjo in odgovornostjo.

Vzporedno s sinočnjo razpravo je potekal polfinale evropskega nogometnega prvenstva, v katerem sta se pomerili prav Nemčija in Italija. Zmagala je Italija. Na vprašanje, kdo je zmagal v razpravi na vrhu, je Janša danes odgovoril: "Za nogomet se ve, tu pa smo po moje zmagovalci vsi, tudi Nemčija."