Poročali smo že, da so najprej svoje razočaranje nad vstopom DeSUS v desnosredinsko koalicijo izrazili nekateri pokrajinski odbori in zaradi številnih izstopov neuspešno predlagali tudi Erjavčevo zamenjavo, pred tedni pa se je na Erjavca s pismom zaskrbljenosti nad usodo stranke obrnil tudi ljubljanski mestni odbor.

"Vrh stranke ne zastopa stališč upokojencev," je prepričan nekdanji poslanec DeSUS Vili Rezman, ki pa ni bil nikoli član te stranke. Pravi, da sta se z Erjavcem, ki je vodenje DeSUS prevzel leta 2005, večkrat znašla v konfliktu, zaradi česar je med drugim tudi skupaj s Francem Žnidaršičem v prejšnjem mandatu prestopil med nepovezane poslance. "Med upokojenci in stranko obstaja velikanska razlika, ne samo številčna, temveč tudi vsebinska. To ni stranka, ki bi imela neki celovit politični program, ampak se zavzema za nekaj programsko-interesnih točk, s katerimi naslavlja veliko množico upokojenih ljudi. Kadar koli je bilo treba storiti kaj v korist vodstva in pri tem pozabiti na interese starejših, je bilo to vselej brez kakršnih koli moralnih zadržkov tudi izvedeno," vlogo upokojenske stranke v političnem prostoru opisuje Rezman.

Podobno meni tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. Zadnjih pet let, odkar kot predsednica ZDUS podrobneje spremlja politiko, DeSUS zanjo ni stranka upokojencev. "Trudi se, da bi bila, vendar ji manjka ključna zadeva: da se redko kdaj posvetuje s predstavniki upokojencev, čeprav ima za to idealno priložnost. V našem članstvu imamo 70 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Ne morem razumeti, zakaj Erjavec še vedno ni doumel, da bo mnogo močnejši, če bo poudarjal, da za njim stoji 240.000 ljudi. Da tega ne zna izkoristiti, mi ni jasno," poudarja Kožuh-Novakova, ki se kot predsednica ZDUS s stranko DeSUS ne pogovarja več od vstopa v desnosredinsko koalicijo, odnosi po so se začeli krhati po neuspeli pokojninski reformi.

Da se stranka DeSUS vse bolj odmika od svoje volilne baze - skupno število upokojencev je v mesecu aprilu znašalo 585.339 - je pokazala tudi anketa, ki jo je družba Valicon izvedla neposredno pred predčasnimi volitvami 4. decembra in v kateri je sodelovalo 360 upokojencev: 22 odstotkov upokojencev se je odločilo za SDS, po 12 odstotkov za Pozitivno Slovenijo oziroma Socialne demokrate in 10 odstotkov za DeSUS. Ob tem velja dodati, da je DeSUS na predčasnih državnozborskih volitvah izgubila en poslanski mandat glede na pretekli sklic parlamenta.

Podpredsednica DeSUS Marija Gjerkeš Dugonik - njen sin Henrik Gjerkeš je v času Pahorjeve vlade postal minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj - meni drugače. Prepričana je, da se Erjavec, ki mu nekateri očitajo, da si je podporo v stranki zagotovil s kadrovanjem po terenu, v trenutnih razmerah zelo trudi, "saj gre za človeka, ki živi za program stranke". S predsednikovo oceno, da generalnega sekretarja stranke Ljuba Jasniča potrebujejo izključno v kabinetu predsednika vlade, se strinja, ob tem pa zanika, da bi se ga stranka želela znebiti. "Erjavec se je moral odločiti, saj tako ne gre več. Če pa bo Jasnič želel ostati generalni sekretar stranke, bom njegovo voljo spoštovala, vendar hkrati obžalovala, saj je bil soavtor koalicijske pogodbe. V tem primeru bomo morali poiskati drugega državnega sekretarja, saj se obeh funkcij hkrati ne da opravljati," poudarja Gjerkeš-Dugonikova in dodaja, da jim je Jasnič - včeraj ni bil dosegljiv za izjave - jasno povedal, da bi raje ostal generalni sekretar stranke.