Pri tem je poudarila, da bodo številke realno še višje, saj so pri ocenjevanju vplivov delovanja termoelektrarne (TEŠ) na zdravje ljudi upoštevali le onesnaževanje s trdnimi delci, dušikovimi oksidi in žveplovim dioksidom. Težkih kovin, toksinov in rakotvornih delcev niso vključili v študijo, čeprav bi po zagotovilih Štrosove to bistveno povečalo vplive kurjenja lignita na zdravje ljudi. Tudi brez upoštevanja teh dejavnikov pa je študija razkrila, da je "zaradi kurjenja lignita Termoelektrarna Šoštanj v letu 2010 povzročila vsaj 112 predčasnih smrti zaradi bolezni dihalnega aparata in kardiovaskularnih bolezni, pojavljajo pa se tudi nevrološke motnje, predvsem motnje v razvoju". Zaradi teh bolezni je bilo po besedah Štrosove potrebnih 35 hospitalizacij, po ocenah pa je kurjenju lignita treba pripisati tudi 48 primerov kroničnih bronhitisov.

To neposredno prizadeva tudi gospodarstvo, saj se zaradi večje stopnje obolevnosti povečuje število bolniških staležev in izostanki ljudi od dela. "V letu 2010 je TEŠ na neki način povzročil 120.000 izgubljenih delovnih dni," je zatrdila Štrosova in pojasnila, da gre za škodo, ki jo v prvem mesecu bolniške odsotnosti nosi delodajalec, kasneje pa prek zdravstvene blagajne preide na pleča davkoplačevalcev. Dodala je, da so stroški delovanja termoelektrarne za nacionalno gospodarstvo v letu 2010 znašali 410 milijonov evrov.

S šestim blokom se po njenih besedah onesnaževanje Šaleške doline nadaljuje, v študiji pa so pri primerjavi treh scenarijev, ki se med seboj razlikujejo glede na količino v prihodnosti pokurjenega lignita, ugotovili, da bo šesti blok vsako leto povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev in od 168 do 242 milijonov ekonomske škode. To v 40 letih obratovanja TEŠ 6 predstavlja od 1320 do 1920 smrtnih žrtev in od 6,7 do 9,7 milijarde evrov škode nacionalnemu gospodarstvu. Štrosova je tudi pojasnila, da so podatke za izračune pridobili iz letnega poročila TEŠ za leto 2010, noveliranega investicijskega programa 4 in prek Agencije RS za okolje.

Na študijo so se že odzvali v TEŠ, kjer so "zgroženi, s kakšno lahkotnostjo so bile podane posamezne trditve na novinarski konferenci Greenpeacea". Poudarili so, da v Šaleški dolini že vrsto let opravljajo raziskave in meritve vpliva termoelektrarne na okolje, tudi na podlagi uresničevanja ekološke sanacije od leta 1987 dalje pa so tam po besedah njihove predstavnice za odnose z javnostmi Janje Štrigl "danes odlični pogoji bivanja". Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč je v Velenju nižja kot v širši celjski regiji, ki ni v vplivnem območju TEŠ, so sporočili iz termoelektrarne. Prav tako so izpostavili, da je umrljivost zaradi bolezni dihal v Velenju v primerjavi s vso celjsko regijo za 20 do 45 odstotkov nižja v obdobju 2005-2009, v letu 2010 pa izenačena. Nobena izmed dostopnih študij o pojavnosti raka ne kaže razlik med populacijo Šaleške doline in vso Slovenijo, podatki o kakovosti zraka pa jasno kažejo, da so vrednosti dušikovih oksidov na merilnih mestih v Šaleški dolini nižje kot v večjih mestih, so nanizali v TEŠ.