"V zadnjih dveh, treh letih so prebivalci naše občine opazili medvede v kar 30 naseljih," je povedal župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek in dodal: "Medved je zver, ki ne spada v kulturno krajino, medved spada v neokrnjeno naravo."
V občini Velike Lašče sicer že več let opozarjajo, na težave z medvedi, ki hodijo v neposredno bližino naselij in tudi v vasi. Pravijo, da se pred desetletjem ni dogajalo, da bi medvedi hodili neposredno do vasi, a se je to v zadnjih letih spremenilo. Zakrajšek zato poziva, naj se stroka izjasni, kakšno število medvedov bi zadostovalo za ohranitev te vrste oziroma, kakšno število medvedov bi lahko živelo v divjini in ne bi med iskanjem hrane več hodili v vasi.
"Medveda ne smemo obravnavati sanjaško, ampak moramo z njim gospodariti," je prepričan Ciril Štrumbelj, lovec in upokojeni gozdar, ki je dolga leta vodil Lovišče s posebnim namenom Medved. Velika napaka je, če bi želeli, da medved živi tudi v kulturni krajini, je prepričan Štrumbelj, saj je medved predvsem zver, ki potrebuje obširne gozdove oziroma ohranjeno naravo, kjer sta mir in ni ljudi. "Nekoč so bila mrhovišča, ki so zadrževala medvede daleč od naselij in tudi konfliktov je bilo manj," je pojasnil Štrumbelj, ki je prepričan, da je bila leta 2004 narejena velika napaka, ko so se mrhovišča ukinila, zaradi česar so medvedje začeli iskati hrano tudi po vaseh.
Po uradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji 440 medvedov, kar je enkrat več kot pred dvema desetletjema, ko je bilo medvedov 250 oziroma leta 1957, ko je bilo medvedov 150.
