Bera v hišnih preiskavah zasežene droge in orožja je bila dobra. Po naših neuradnih podatkih so policisti osumljencem zasegli heroin, kokain, hašiš in amfetamine. Vsake vrste droge posebej naj bi zasegli nekaj deset kilogramov, največ pa kokaina in hašiša. Poleg mamil so našli in zasegli tudi več orožja, med katerim se je znašlo tako kratkocevno kot dolgocevno orožje, vojaško avtomatsko orožje, eksploziv in bombe.

Če do novembra ne bo sodbe, bodo obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik na prostosti

Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi Marjan Fank je včeraj pojasnil, da gre za mednarodno akcijo, v kateri so sodelovale policije praktično vseh držav zahodnega Balkana in nekaterih držav iz Evropske unije. Preiskavo so začeli že leta 2010, v tujini pa so nekatere pajdaše slovenskih kriminalnih združb v preteklosti že aretirali. Fank je povedal, da ne gre le za eno kriminalno združbo, temveč več hudodelskih združb, ki so se med seboj povezale in delovale usklajeno. »Struktura odkritih kriminalnih združb potrjuje, da gre za najvišjo raven organizirane kriminalitete v Sloveniji, posamezni osumljenci pa predstavljajo vrh organizacije na posameznih področjih organizirane kriminalitete,« je včeraj medijem razkril Fank. Tihotapljenje orožja in mamil je potekalo po tako imenovani balkanski poti. Organizacija je imela svoj sedež v Sloveniji, končni cilj droge pa so bile pogosto tudi različne države EU. Včeraj se je največ šušljalo o Franciji, čeprav so nam policisti potrdili, da Francija še zdaleč ni edina država, ki so jo z amfetamini, hašišem, kokainom in heroinom zalagale slovenske kriminalne združbe.

Aretacije že pred včerajšnjo zaključno akcijo

"Organi pregona Šarićeve skupine niso uničili"

V zadnjem poročilu urada Združenih narodov za boj proti mamilom in kriminalu (UNODC) se je v letu 2009 na trgu srednje in zahodne Evrope znašlo okoli 70 ton čistega heroina, medtem ko naj bi organi pregona v tem letu prestregli za okoli 7,5 tone heroina.

Največ, in sicer 60 ton, je prispelo po balkanski poti, preostali del pa iz Afrike, Pakistana, Irana, Katarja, Jordanije, Indije, Bangladeša in Nepala. "Ko govorimo o balkanski poti, mislimo na traso med Afganistanom prek Turčije in zahodnega Balkana do Milana kot največjega distribucijskega središča za Evropsko unijo. Ta pot deluje že desetletja, njeni 'lastniki' pa so bili sprva turški kriminalci. S kolegi iz bivše Jugoslavije, predvsem s kosovskimi narkotrgovci, so ustanovili franšize, ki so skrbele za transport droge na tem območju," pojasnjuje profesor z beograjskega Centra za varnostne študije dr. Aleksandar Fatić. Kot pravi, so turški preprodajalci storili napako, da so kriminalcem z zahodnega Balkana plačevali z odstotki pretovorjenega heroina in ne z denarjem. "Da bi unovčili heroin, so kosovski kriminalci stopili samostojno na trg in prevzeli primat glavnih distributerjev heroina v Milanu. Po nekaj letih so začeli z bližnjevzhodnim heroinom oskrbovati tudi ameriški trg s središčem v New Yorku. Tako so si kosovski kriminalci naredili kariero s heroinom," dodaja Fatić, ki je včeraj spregovoril za Dnevnik.

Kako se je balkanska pot spremenila v zadnjih letih?

Med vojno je ta pot zaobšla vojna območja, kasneje pa se spet vrnila, vendar se je ponudba mamil spremenila. Medtem ko je heroin na ameriškem trgu dražji od kokaina, saj prihaja iz bližjih območij, je na balkanskem območju situacija obrnjena. Danes se glavne balkanske narkobande ukvarjajo s kokainom, ki ga iz Južne Amerike dostavljajo v sodelovanju z velikimi evropskimi kriminalnimi skupinami. Tako je tudi prišlo do aretacij srbskih kriminalcev v Argentini, Španiji in drugod. Milano pa je, spet, distribucijsko središče za kokain, ki prihaja v Evropo predvsem z ladjami. Balkanski kriminalci igrajo pri tem pomembno vlogo.

Je imelo razkritje Šarićevih poslov kakšen učinek na trgovino z drogami na balkanskem območju?

Organi pregona Šarićeve skupine niso uničili. Odvzeli so jim premoženje in nekaj ljudi aretirali, vendar je Šarić še vedno na svobodi. Ko in če ga bodo aretirali, se bo začel boj za njegovo nasledstvo. Borba z narkokarteli se ne sme voditi izključno z razbijanjem ponudbe. Države morajo več storiti pri povpraševanju, pri čemer mislim na socialne programe in reforme, ki pa jih balkanske države nimajo. Zato je tudi borba proti narkotikom neuspešna. Pompozne aretacije ne bodo pomagale.

Kje so danes na Balkanu največja distribucijska središča za heroin?

Ko govorimo o tradicionalni heroinski poti, je bilo pred jugoslovansko vojno središče v kraju Veliki Trnovac, ki leži na skrajnem jugu Srbije. Ker je danes v ospredju kokain, tega na Balkan dovažajo iz Milana.

Kako se srbske oblasti borijo proti trgovini z drogami?

Srbske oblasti udarijo pa narkoskupinah, ko zberejo dovolj potrebnih informacij. Največji del podatkov pridobijo od ameriške DEA in od švicarske policije. Največja težava takšnega boja pa je, ker se odvija v sklopu velikih akcij in ne vselej, kar je odvisno od politike in predvsem odsotnosti socialnih programov na tem območju. S podobnimi težavami se soočajo v vseh balkanskih državah.