Dosedanji poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je v uvodni predstavitvi poudaril, da ima 30-letne izkušnje z delovanjem na notranjem resorju, je največ časa porabil za pojasnjevanje stališč glede tožilstva, stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada in varčevanja v policiji. Zanj je na odboru glasovalo devet poslancev, šest jih je bilo proti.

Izpostavil je, da tožilstvo v ustavi ni določeno kot del pravosodja, a da ustava hkrati odpravlja vse bojazni, da bi bilo tožilstvo sedaj podrejeno policiji. Po njegovih besedah "nihče na tem svetu" ne sme vplivati na odločanje tožilcev, pri tem pa da niso pomembna imena, ali gre za "Janeza, Zorana ali Vinka".

Predsednica obora DZ za notranje zadeve Maša Kociper (foto: Nebojša Tejič/STA).

Glede stavbe za Nacionalni preiskovalni urad je pojasnil, da je njegovo izhodišče najnižji strošek za državljane. Spomnil je na stavbo na Litostrojski cesti v Ljubljani, ki je bila zgrajena za namene policije, noter pa so zaposleni ministrstva za okolje. Sedaj bo treba najprej ugotoviti, pod kakšnimi pogoji prekiniti pogodbo za najem stavbe na Dimičevi ter skušati preseliti policijo na Litostrojsko, je dejal Gorenak.

Seja odbora (foto: Nebojša Tejič/STA).

Imenovanje Furlana nehigienično

V izjavi medijem po končanem zaslišanju pa je Gorenak zaslišanje ocenil kot pričakovano, saj je po njegovem normalno, da opozicijski poslanci "vrtajo" in so malo bolj kritični ter ostri. Glede morebitne spremembe zakona o vladi je pojasnil, da bo o tem odločala koalicija, sam pa vrnitev tožilstva nazaj pod pristojnost ministrstva za pravosodje ne bi podprl, je dejal.

Imenovanje Harija Furlana na čelo specializiranega tožilstva za pregon organiziranega kriminala je Gorenak označil kot "zelo nehigienično potezo,". Ker je Furlan vodja NPU, je novinarje zanimalo, kako bo Gorenak ravnal pri imenovanju novega direktorja te institucije. Gorenak pravi, da ministrstva še ne vodi. Je pa dodal, da šefa NPU imenuje generalni direktor policije.

Franc Bogovič (Foto: Daniel Novakovič/STA)

Bogovičeve prioritete

Soglasno podporo je dobil kandidat za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič (SLS). Bogovič je v svoji predstavitvi članom odbora izpostavil, da bo njegova osnovna usmeritev trajnostni razvoj kmetijstva in varovanja okolja.

Ob tem je pozdravil združitev kmetijstva in okolja pod en resor. Prepričan je, da bo na ta način mogoče zmanjšati število procesov odločanja in doseči večjo učinkovitost. Njegova usmeritev bo spravljanje zavez iz resolucij in operativnih programov v življenje, in sicer prav prek združevanja procesov. Poleg tega se bo zavzemal za nove projekte, ki bi lahko prinesli nova delovna mesta.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Predstavljamo kandidata za ministra za notranje zadeve: Profesor Gorenak je stari znanec policije

Kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava (SLS) je podprlo 12 članov odbora DZ za gospodarstvo, eden je bil proti. Žerjav je bil podpore vesel, dejal pa je, da se zaveda odgovornosti, ki jo prevzema s to funkcijo. Zatrdil je, da bodo potrebni hitri in preudarni ukrepi, pri čemer Žerjav verjame, da bodo "poslovno okolje, ki ni dobro in ni prijazno za slovensko gospodarstvo, v tem mandatu izboljšali".

Foto: Nebojša Tejić/STA

V predstavitvi programa je Žerjav izpostavil tri sklope ukrepov, ki bodo prispevali h konkurenčnejšemu poslovnemu okolju ter finančni in administrativni razbremenitvi gospodarstva. Med razpravo so poslanci sicer odprli celo vrsto vprašanj o konkretnih podjetjih, kot so Tosama, Peko in Luka Koper.

Na ta vprašanja Žerjav ni želel odgovarjati, saj se bo odločal, ko bo imel na mizi vse potrebne informacije. Nekoliko natančnejši je bil pri vprašanju Mercatorja in njegove prodaje Agrokorju, ki ji ni naklonjen. Glede prodaje državnega premoženja je dejal, da državne lastnine ne gre prodajati v ihti, ampak jo je treba obravnavati odgovorno.

Kandidat za superministra (foto: Daniel Novakovič/STA).

Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk (na fotografiji zgoraj) je v predstavitvi pred matičnim odborom DZ poudaril pomen sodelovanja znanosti, kulture in gospodarstva. Bogastvo Slovenije bo po njegovem mnenju odvisno predvsem od tega, ali bo znala vzgojiti, pritegniti in obdržati svoje talente.

Rešitve so po njegovem prepričanju "v soncu, v glavah in v srcih ljudi". Ministrstvo, ki ga želi voditi, se, kot pravi, ne bo toliko ukvarjalo s soncem, "z glavami in srci pa prav gotovo". Po njegovem mnenju gre tudi za vprašanje, ali bo posameznik svoje talente lahko realiziral v Sloveniji ali kje drugje.

Glosa: Tokrat so nas za praznik celo obdarili, ukinili so ministrstvo za kulturo

Poslance je med drugim zanimalo, kako si Turk, ki je bil nekaj časa že minister za razvoj v prejšnji Janševi vladi, predstavlja organizacijo ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. A, kot je dejal kandidat, je še prezgodaj, da bi predstavil organigram ministrstva. Tako se mu zdi tudi prezgodaj, da bi govoril o državnih sekretarjih in o tem, katero področje bo kdo pokrival.

Daniel Novakovič/STA

Malo mu je neprijetno

Poslanka Tamara Vonta iz Pozitivne Slovenije pa je poudarila, da gre pri tem za simbolni pomen. Turk pa je v zvezi s tem dejal, da mu je malo neprijetno, kajti resorja še ni niti prevzel, "pa se že govori o kulturnem molku". "Če preberete tudi koalicijsko pogodbo, mislim, da tega simbolnega strahu ne bi smelo biti," je dejal. Glede odmevnega dokumenta Acta pa je poudaril, da ne bo podprl nobene rešitve, ki bi "prisluškovala" prometu na internetu. Po njegovem prepričanju se da pravice do intelektualne lastnine v digitalnem okolju urediti tudi tako, da človekove pravice niso ogrožene.

Turkovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo 12 prisotnih poslancev, dva pa sta bila proti. Kandidat je po zaslišanju v izjavi novinarjem dejal, da so bila vprašanja zanimiva in korektna ter so mu dala možnost, da je marsikaj pojasnil. S predstavitvijo je tako, kot pravi, zadovoljen. Ob tem je vnovič poudaril, da bo Univerzijada prva večja stvar, s katero se bo začel ukvarjati po nastopu ministrskega mandata, neformalno pa, kot pravi, že zdaj zbira informacije. Tudi njegov prvi ministrski obisk terena bo obisk Maribora, je dejal.

Černač o ključnih nalogah

Matični odbor za infrastrukturo in prostor je s 13 glasovi za in nobenim proti podprl kandidata za ministra za ta resor Zvonka Černača. Ta je v predstavitvi med ključnimi nalogami izpostavil pospešeno in učinkovito vlaganje v infrastrukturo, trajnostno energetsko politiko in odpravo predolgih postopkov pri umeščanju v prostor.

"Samo pospešeno in učinkovito vlaganje v infrastrukturo bo omogočilo ponovno oživitev gospodarstva in s tem posledično tudi odpiranje novih delovnih mest," je poudaril.

Foto: Nebojša Tejič/STA

Po njegovem mnenju bo treba pospešiti projekte, ki omogočajo takojšnje črpanje iz evropskih skladov, in investicije, ki se bodo financirale iz javno-zasebnih partnerstev. Vodenje investicij na državni infrastrukturi bo po Černačevih pojasnilih preneseno na posebno gospodarsko družbo, ki bo v 100-odstotni lasti države.

Vinjete se nam obetajo še naprej

Černač bo ohranil vinjetni sistem, z elektronskim cestninjenjem za tovorni promet pa bo nadaljeval po sprejetju enotne odločitve na ravni EU, napovedal je tudi odstranitev cestninskih postaj, vpeljavo enotne vozovnice, širitev mestnega prometa zunaj meja mest, preusmeritev tovornih tokov s cest na železnice in ureditev lastništva Slovenskih železnic tako, da bo država ostala lastnica infrastrukture.

Člani odbora DZ za infrastrukturo in prostor (foto: Nebojša Tejič/STA).

Novakova je primerna

Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je soglasno kot ustrezno ocenila predstavitev Ljudmile Novak (NSi) kot kandidatke za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. V predstavitvi je Novakova izpostavila, da želi ohraniti dosedanje dobre prakse in doseči večje spoštovanje rojakov v tujini.

Foto: Luka Cjuha

Pomembno je namreč, da Slovenija dojame velik pomen Slovencev, ki živijo v zamejstvu oziroma v tujini, da se ti počutijo kot del slovenskega narodnega telesa, da Slovenija skrbi za odnose z njimi ter da spoštuje, kar so naredili v preteklosti za državo, še posebej v času osamosvojitve, je dejala. Izpostavila je tudi pomen vzpostavitve stikov z lokalnimi oblastmi na območjih, kjer živi slovenska manjšina v zamejstvu.