Za ta položaj se, kot je znano, poteguje tudi okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, ki je od novembra lani začasna vodja specializiranega tožilstva. S pravosodnega ministrstva so sporočili, da je o obeh kandidatih mnenje predhodno podal tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki je dal prednost Furlanu, minister Zalar pa je temu predlogu sledil. Blanka Žgajnar je včeraj za Dnevnik dejala, da ustreza vsem razpisnim pogojem, razlogi za to, da se minister ni odločil zanjo, so zato po njenem drugje. Harij Furlan pa, dokler bo trajal razpis, postopka in posameznih odločitev o tej zadevi ne želi komentirati.
Pri oblikovanju predloga je minister upošteval zlasti program vodenja državnega tožilstva, predstavitev kandidata na ustnem razgovoru, mnenje generalnega državnega tožilca ter kandidatovo strokovno usposobljenost, pa tudi posebno znanje, izkušnje in dosežke pri opravljanju državnotožilske službe. Zalar je ocenil, da je Furlan glede na naštete zakonsko določene kriterije bolj strokovno usposobljen in izkušen pri opravljanju državnotožilske službe, po njegovem je predstavil tudi boljši program vodenja specializiranega tožilstva. Po naših informacijah pa naj bi Žgajnarjevi, ki je na ministrovo odločitev podala tudi pripombe, očitali neraznovrstnost delovnih mest, ki jih je doslej opravljala, prednost Furlana naj bi bilo po drugi strani predvsem lažje sodelovanje z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem.
Žgajnarjeva je vodila že skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki pa se je novembra letos z začetkom uporabe novega tožilskega zakona preoblikovala v specializirano državno tožilstvo. Vodja te tožilske skupine je bil od leta 2004 do 2008 tudi Furlan, vendar je ta položaj predčasno zapustil, vzrok njegovega odhoda naj bi bil spor s takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar.
Zadnjo besedo o tem, kdo bo zasedel mesto vodje specializiranega tožilstva, bo imel državnotožilski svet, ki mu ni treba imenovati kandidata, ki ga je predlagal minister, prav tako tudi ni vezan na mnenje generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet vodjo specializiranega tožilstva imenuje za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Imenovanje vodje specializiranega državnega tožilstva je, kot so pojasnili na ministrstvu, pomembno za popolno konstituiranje tožilstva, saj se šele po imenovanju vodje lahko izvede tudi imenovanje in poziv k prijavam za dodelitev državnih tožilcev v specializirano tožilstvo, ki bo tako lahko začelo delovati v polni sestavi z 21 tožilci.
