Po dopoldanski prekinitvi zaradi slabega vremena se je iskanje pogrešanih na ladji v ponedeljek proti večeru nadaljevalo in je trajalo tudi vso noč. Gasilcem pomagajo jamarji.
Pogrešajo 25 potnikov in štiri člane posadke. Po podatkih italijanske obalne straže je med pogrešanimi 14 Nemcev, šest Italijanov, štirje Francozi, dva Američana, Madžar, Perujec in Indijec.
Kot je dejal poveljnik obalne straže Marco Brusco, obstaja žarek upanja, da je katerih od pogrešanih v trupu ladje še živ, saj vseh delov še niso pregledali. Obenem je poudaril, da je reševanje celo za zelo izkušene potapljače izredno nevarno.
Na ladji tudi Slovenka
V času nesreče potniške ladje Costa Concordia, ki je v petek nasedla ob toskanski obali, je bila med člani posadke tudi slovenska državljanka, ki pa v nesreči ni bila poškodovana, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenka naj bi se že jutri vrnila v domovino.
Slovensko veleposlaništvo v Rimu je s tem seznanila družba Costa Crociere, lastnica ladje, ki je tudi sporočila, da bo vsem potnikom in članom posadke omogočila povratek domov. Veleposlaništvo ostaja v stiku z družbo in bo po potrebi pomagalo pri povratku slovenske državljanke v domovino, še dodajajo na MZZ.
Slovenka Teja je zaposlena v družbi Star Guard in je bila na ladji Costa Concordia vodja ladijskega duty free shopa, ki ga ima v najemu omenjena družba, poroča Žurnal24. Brodolom je preživela brez poškodb in je zdaj v hotelu, že jutri pa naj bi odpotovala v Slovenijo, še dodajajo.
Preti ekološka nevarnost
"Ekološka nevarnost za otok Giglio je zelo, zelo velika", je povedal italijanski okoljski minister Corrado Clini in dodal, da je cilj preprečiti uhajanje nafte iz ladje. "To moramo storiti čim prej, čas se izteka", je rekel minister in dodal, da neka tekočina izteka iz ladje, vendar še ne vedo, ali gre za nafto.
Včeraj so sicer za kratek čas zaustavili reševanje, saj se je ladja pričela premikati. Obstaja strah, da bo ladja potonila na globino 70 metrov, če se to zgodi, pa bo reševanje, pa tudi črpanje goriva praktično nemogoče.
Kapitan ladje, ki naj bi bil odgovoren za nesrečo, Francesco Schettino, je v priporu in pod posebnim nadzorom. Obtožbe proti njemu so vse hujše, dejstvo pa je, da je ladjo zapustil, ko je veliko potnikov še čakalo na evakuacijo.
Kapitan dolgo časa zanikal, da je karkoli narobe
Italijanski mediji so v ponedeljek objavili zapis posnetka pogovora kapitana z luško kapitanijo v Livornu, ki kaže, da je Schettino zavrnil poziv kapitanije, naj se vrne na ladjo in usklajuje reševanje potnikov. Pogovor naj bi bil posnet ob 1.46 uri zjutraj, ko je bilo treba rešiti še več sto ljudi, medtem ko je Schettino po navedbah prič že ob 23.40 uri zapustil ladjo.
Kapitan je namreč trdil, da lahko situacijo bolje nadzoruje iz reševalnega čolna in da ima tako najboljši pregled nad dogajanjem. Očitno je, da dogajanja ni imel pod nadzorom, saj niti ni vedel, da ljudje izgubljajo življenja. Ko so mu povedali, da so bili obveščeni, da so v morju trupla, naj bi on samo vprašal, koliko jih je. Glas na drugi strani pa mu je jezno odvrnil, da bi to moral on povedati njim.
Ukazali so mu, da se mora vrniti na ladjo in reševalcem natančno opisati stanje in oceniti število ponesrečencev. Nihče namreč ni mogel verjeti, da je ladjo kar zapustil. Na koncu naj bi kapitan zatrdil, da se bo na ladjo vrnil. Obstaja pa sum, da za to bodisi ni zbral poguma ali pa da se mu to preprosto ni zdelo vredno.
Francesco Verusio, vodja preiskave nesreče, je kapitanovo vedenje označil za "nesprejemljivo".
Dramatični posnetek pogovora lahko poslušate tukaj
V javnost še vedno prihajajo različne informacije o slabem postopanju Schettina. Potniki so z ladje množično klicali reševalce, civilna zaščita pa je posledično kontaktirala luško kapetanijo v Livornu. Od tam so štirikrat poklicali Schettina, ki pa naj bi jim vsakokrat odgovoril, da se ne dogaja nič resnega, da se je le pokvaril generator. Isto je govoril tudi potnikom, šele kasneje pa je priznal, da se je zgodila nesreča. Tudi takrat pa ni poklical pomoči.
Costa Concordia bo matični Carnival stala skoraj 100 milijonov dolarjev
Nekateri člani posadke so se resnično izkazali
Za razliko od njega pa je bil junak Schettinov podrejeni, Manrico Gianpedroni, ki je ostal na ladji in pomagal potnikom pri evakuaciji, vse dokler mu ni spodrsnilo in si je zlomil nogo. Takrat mu ni nihče pomagal, 36 ur je ostal ujet v prostoru, v katerega je deloma že vdrla voda. Reševalci so ga našli močno podhlajenega in ga s helikopterjem odpeljali na operacijo v bolnišnico v Grossetu.
Tudi med ostalimi člani posadke je bilo mnogo takšnih, ki so podlegli paniki, pa tudi tistih, ki so se v krizni situaciji močno izkazali. Skupina filipinskih sobarjev, ki so bili zadolženi za en reševalni čoln, katerega kapaciteta je 70 ljudi, je na obalo popeljala tri skupine po 100 do 150 ljudi. "Kapaciteta je 70, toda za daljše obdobje. Za tako majhno razdaljo od ladje do obale smo lahko brez težav vkrcali dvakrat toliko ljudi," je povedal eden od Filipincev.
Usluga vodji strežbe?
Že včeraj smo poročali, da je kapitan ladjo morda preveč približal obali, ker je vodja strežbe ladijske restavracije Antonello Tievolli želel pozdraviti svojo družino na otoku. Schettino naj bi se po poročanju Corriere della Sera, ki se sklicuje na očividce, malo pred nesrečo vodjo strežbe Tievolija poklical na palubo in mu dejal: "Poglej Antonello, smo čisto blizu tvojega Giglia." Vodja strežbe naj bi ga takoj opozoril, da pluje preblizu obali, takoj nato pa naj bi se zgodila nesreča, poročajo italijanski mediji.
Tievollijeva sestra je na facebooku le nekaj minut pred nesrečo zapisala: "Concordia bo kmalu zelo blizu. Velik pozdrav mojemu bratu, ki bo po pristanku v Savoni končno prišel na dopust."
Z velikih križark je v primeru nesreče praktično nemogoče rešiti vse potnike
Z ladjo tone tudi pravo bogastvo
Kapitan sicer ni priznal, da bi ladjo Gigliju preveč približal zaradi usluge. Trdi namreč, da je otok želel pokazati turistom in da ni opazil čeri. Potnikov na palubi, ki bi uživali v razgledu, pa ni bilo prav veliko - polovica jih je bila na večerji, nekateri pa so bili v hotelskih bazenih - ko je voda pričela teči prek roba bazenov in so se ugasnile luči, so se prestrašili, pojasnila pa ni bilo. Nekatere od njih so rešili bose, v kopalkah, vse premoženje pa je ostalo na ladji.
Premoženja pa ni malo - italijanski mediji so včeraj poročali, da se v ladijskih sefih nahaja pravo bogastvo, na milijone evrov v gotovini in nakitu. Italijanski karabinjeri zdaj nadzorujejo potapljajočo se ladjo, saj se bojijo lopovov, ki bi se jim zahotelo potapljajočega se bogastva.
