V začetku junija 2009, torej na vrhuncu finančne krize, je namreč Nova KBM 7,3-milijonsko posojilo Centru Naložbam zavarovala z vsega sedmimi odstotki Radenske. Glede na to, da so se v tem času lombardna posojila (posojila, zavarovana z vrednostnimi papirji) odobravala v razmerju 1 proti 2, so v Novi KBM Radensko očitno ovrednotili na več kot 200 milijonov evrov. To je približno toliko, kot je bilo tedaj na borzi vrednih 60 odstotkov Skupine Pivovarna Laško, ki je poleg matične družbe vključevala še Pivovarno Union, Fructal, Radensko, Vital Mestinje, Jadransko pivovarno in Delo. Nizka zahteva po zavarovanju posojila je še toliko bolj nerazumljiva, če upoštevamo, da so banke v začetku avgusta taistega leta začele razlastitev Infonda Holdinga in Centra Naložb, prek katerih je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško in polovico lastništva Mercatorja. Zaradi nezadostnega zavarovanja in ker bo Nova KBM za delnice Radenske le težko našla kupca izven Skupine Laško, lahko v banki računajo, da bodo dobili nazaj le dva milijona evrov.
Toda tudi ta izkupiček je vprašljiv in je v veliki meri odvisen od skupščine Pivovarne Laško, ki bo konec januarja. Na tej skupščini bodo namreč delničarji odločali o oblikovanju pogodbenega koncerna med Pivovarno Laško kot nadrejeno družbo in Pivovarno Union ter Radensko kot odvisnima družbama. Pri oblikovanju pogodbenega koncerna nameravajo v Laškem male delničarje Radenske in Pivovarne Union izplačati kar s svojimi delnicami, ki so trenutno na borzi vredne vsega slabih 11 evrov za delnico. To je tudi edini način, kako bi Nova KBM lahko prodala delnice Radenske, vendar pa bi z njihovo zamenjavo dobila za vsega dva milijona evrov delnic Pivovarne Laško. To bi tako zadoščalo zgolj za pokritje dveletnih zamudnih obresti in manjšega dela glavnice posojila.
matjaz.polanic@dnevnik.si
