Za to delo je Harsco že zaposlil dobrih deset ljudi, na mesec pa na tak način lahko obdelajo od nekaj deset do sto ton bele žlindre.
Bela žlindra je ostanek proizvodnje jekla, ki poleg mineralnih snovi vsebuje tudi majhne delce težkih kovin. Večina žlindre je sicer manj nevarna črna. Pri beli žlindri je problem, da se pri transportu ali predelavi dviga bel prah, ki se nalaga v zemlji, na vrtovih, okenskih policah...
Žlindre se prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa
Lanska raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo je pokazala, da so jeseniška tla močno onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami, kar je tudi posledica dolgoletnega železarstva in slabega ravnanja z žlindro, ki se je prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa. Desetletja so žlindro odlagali na industrijsko odlagališče PTO v Slovenskem Javorniku in na začasno odlagališče za Acronijem, ki zdaj počasi, a vztrajno leze v Savo.
Acroni se je lani le odločil, da bo rešil problem bele žlindre in podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem Harsco, ki naj bi v Acroniju postavil obrat za mokro predelavo žlindre. Spomladi je Harsco načrte predstavil na občini in krajanom Slovenskega Javornika. Načrtovali so, da bodo okoljevarstveno dovoljenje dobili junija, a ga še vedno niso. Tako se verjetno zamika tudi gradnja objekta, kjer bi v zaprtem prostoru žlindro ločevali na mineralni del, ki ga bodo prodali avstrijski betonarni, in kovinski del, ki bo šel nazaj v proizvodnjo. Ljudi pa predvsem skrbi, kaj bo, ko bodo kupe žlindre prekladali in vozili v predelovalnico.
Več kot očitno pa prav to zdaj že počnejo. "Predpredelava bele žlindre poteka že vse poletje, tako da se v proizvodni proces že vračajo kovinski produkti tega procesa, s strani podjetja Harsco pa smo obveščeni, da pridobivanje dokumentacije in dovoljenj poteka po načrtu," je sporočil direktor Acronija Slavko Kanalec. Andrej Begelj je dodal, da pričakuje dovoljenje v dveh mesecih.
"Prvič so nam vlogo zavrnili, saj smo jo morali dopolniti. Pripravljamo tudi gradbeno dovoljenje, prihodnje leto bi lahko začeli graditi, predelavo pa začeli leta 2012," je dodal Begelj. Po načrtu se bodo najprej lotili kupa žlindre za Acronijem, nato pa še starega kupa na Slovenskem Javorniku. "Pripravo na predelavo smo začeli zato, da ne bo čez nekaj let tega treba delati še enkrat. Prah se zaradi našega dela ne dviga, transportne poti močimo z vodo, vpliva na okolje ni," je zatrdil Andrej Begelj.
Žlindre ni mogoče predelovati brez vpliva na okolje in prebivalce
V postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja se je občina Jesenice prijavila za vlogo stranskega udeleženca v postopku, da bi lahko na tak način preverjala, ali načrti Harsca ne bodo še dodatno poslabšali okolja na Jesenicah.
Podobno so storili tudi v organizaciji Alpe Adria Green. Predsednik AA Green Vojko Bernard je pojasnil, da s predvideno tehnologijo Harsco ne more predelati žlindre brez dodatnih vplivov na okolje in prebivalce.
Z Inšpektorata RS za okolje so na naše vprašanje, ali Harsco lahko predpredeluje žlindro brez ustreznih dovoljenj, odgovorili, da bodo naše vprašanje obravnavali kot novo prijavo in jo obravnavali v začetku prihodnjega leta.
