Z maščobo bogata, zelo mastna hrana, kot so na primer sirov burek, čips, cvrtje ipd., človeka predvsem obremeni, pri tem pa ga najmanj nasiti in mu po zaužitju pogosto vzbudi tudi občutek krivde, sram in obžalovanje.
Zanimivo pa je tudi spoznanje, da z njo mnogi pretiravajo - uživajo jo prepogosto, hkrati pa se je lahko mimogrede tudi prenajedo, ne da bi se tega zavedali. Za piko na i pa je človek po hrani, bogati z maščobami, kmalu spet lačen, ne glede na obilico zaužitih kalorij (fenomen, ki ga s pridom izkoriščajo proizvajalci in ponudniki oziroma prodajalci hitre prehrane).
Seveda pa so maščobe za človeka (in ostale sesalce) nujno potrebne, saj kot energetsko najbolj hranilne snovi predstavljajo pomemben vir energije, vsebujejo esencialne maščobne kisline, ki jih organizem ne more tvoriti sam, in so nepogrešljive pri številnih procesih, ki omogočajo rast, razvoj, obstoj in delovanje organizma. Sodelujejo pri uravnavanju pomembnih življenjskih funkcij, kot so krvni tlak, srčni utrip, delovanje možganov... Obenem pomagajo tudi pri sprejemanju in uporabi v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K ter predstavljajo pomembno topilo za različne okuse in arome. Zmerno zabeljena hrana je bolj prijetnega vonja, okusna, polna in vabljiva od nemastne. Pretiravanje z maščobami pa je nepotrebno in nevarno.
Pri otrocih, ki se hranijo pretežno s sladko in mastno, visokokalorično, energijsko gosto hrano (sladkor, sladkarije, sladki napitki, pecivo, testenine z mastnimi dodatki in prilogami, cvrtje itd.), se razvije dvakrat več maščobnih celic kot pri njihovih zmerno in zdravo hranjenih vrstnikih. Obenem pa so maščobne celice debelih ljudi do stokrat večje od tistih pri suhcih. Pri omejevanju zaužitih kalorij in stradanju se maščobne celice sicer lahko izpraznijo, vendar ne izginejo. Število maščobnih celic ostaja nespremenjeno. Izpraznjene maščobne celice (vakuole) pa si prizadevajo, da bi se čim prej spet napolnile z maščobo - zato se posameznik, ki je shujšal, pogosto spet hitro zredi (jo-jo učinek).