V času rasti in razvoja je potreba po določenih hranilih namreč povečana, čemur je mnogo lažje zadostiti, če otrok uživa mešano prehrano iz vseh priporočenih skupin živil. "Tako da gre za odgovornost staršev, ki morajo vedeti, kaj počnejo. Pomisliti morajo, da lahko z veganskim načinom prehranjevanja otroku povzročijo določeno zdravstveno tveganje."
Vegetarijanstvo prehranski strokovnjaki dopuščajo, saj ta način prehranjevanja vsebuje nekaj živil živalskega izvora (mleko, jajca, mlečni izdelki), in če je prehrana skrbno izbrana, ni bojazni, da bi šlo kaj narobe. "Pri veganstvu pa bi svetoval, da bi se moral tak način prehranjevanja odvijati pod zdravniškim nadzorom, saj je zelo težko imeti toliko znanja, da znaš živila pravilno kombinirati, v nekaterih primerih pa je potrebno tudi dodajanje hranil v obliki prehranskih dopolnil ali obogatenih živil," je povedal Gregorič. Meni tudi, da so lahko starši, ki otroke hranijo na ta način, do določene mere neodgovorni. "Slišal sem za primer, ko je bil otrok v šoli prijavljen na vegetarijansko kosilo, pa je potem posegal na krožnike sošolcev in jemal meso," je povedal Gregorič.
Se starši zavedajo svoje odgovornosti in morebitnih posledic?
Na vprašanje, ali imajo po njegovih opažanjih vegetarijanci in vegani dovolj znanja, da lahko pravilno sestavljajo obroke, je odvrnil, da to težko reče. Zagotovo o živilih veliko vedo, a je vprašanje, če se zavedajo morebitnih posledic take prehrane za otroka. S tem da morebiti nepravilno sestavljajo prehrano, nehote povzročajo kak prehranski primanjkljaj, ki se bo slej ko prej izrazil. Zdravstvene težave pa se lahko pri otroku v takšni ali drugačni obliki pokažejo zelo hitro in ne šele čez 30 ali 40 let.
V delih sveta, kjer se tradicionalno prehranjujejo vegetarijansko, so ljudje razvili tako kombiniranje živil, da lahko uspešno nadomestijo beljakovine oziroma druga hranila, ki jih dobimo iz mesa. Pri nas pa vegetarijanski način prehranjevanja ni tradicionalen in takega znanja nimamo. Zato tudi ne moremo načina prehranjevanja, ki je ustaljen v drugih delih sveta, na primer na Vzhodu, kjer jedo hrano pretežno rastlinskega izvora, neposredno prenašati v naše okolje. "Vprašanje je, ali se starši zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo s tem, ko otroka usmerjajo v neki prehranjevalni sistem zunaj tega, kar mu je dano z evolucijo," pojasnjuje Gregorič.
Meso je del pestre prehrane
Meso je po sodobnih prehranskih priporočilih del pestre mešane prehrane. Priporoča se uživanje zmernih količin mesa, od tega rdeče meso nekajkrat mesečno, nekoliko pogosteje, to je nekajkrat tedensko, pa uživanje perutninskega mesa in rib. Prehrana, ki vključuje meso, zagotavlja zadostno preskrbljenost s cinkom, železom, vitaminom B12 in esencialnimi aminokislinami. Meso je pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti, pa tudi esencialnih maščobnih kislin in esencialnih mikroelementov (železo, cink, selen...) in zlasti vitaminov skupine B.
Na IVZ za otroke in mladostnike priporočajo pestro mešano prehrano, sestavljeno iz različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma.
Pasti vegetarijanskega in veganskega prehranjevanja
V času rasti in razvoja imajo otroci povečane potrebe po nekaterih hranilih. Posebno je treba biti pozoren na vnos vitamina B12. Samo rastlinska prehrana (veganstvo) vsebuje izredno malo tega vitamina. V tem primeru lahko pride tudi do pomanjkanja vitamina B6, ker je v rastlinski hrani vitamin težje izkoristljiv. Pozornost zahtevajo tudi vitamin D, cink, kalcij, magnezij, železo, mangan, selen in baker, opozarja Gregorčič.
Neustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana lahko vodi tudi v previsok vnos prehranske vlaknine in maščob, to pa povzroča oteženo absorpcijo esencialnih snovi iz črevesa, še posebno pri majhnih otrocih. Neustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana lahko vodi tudi do proteinsko-energijske podhranjenosti. Vegetarijanci, ki uživajo živila živalskega izvora (mleko, mlečni izdelki, jajca) zaužijejo dovolj beljakovin visoke biološke vrednosti, tako da ne pride do pomanjkanja beljakovin. Prehrana, ki vsebuje samo živila rastlinskega izvora, pa pogosto ne vsebuje ustreznih količin beljakovin, tudi biološka vrednost beljakovin je nižja, opozarja dr. Cirila Hlastan Ribič iz IVZ.
Velik problem pri vegetarijanskem načinu prehranjevanja predstavlja nezadosten vnos železa, saj je absorbcija nehemskega železa v rastlinskih živilih, kot so žita, polnozrnati riž, koruza, grah, fižol in leča, ovirana. Zato morajo ljudje, ki se prehranjujejo s prehrano, revno z železom (vegetarijanci in veganci), uživati veliko snovi, ki pospešujejo absorpcijo železa, na primer askorbinsko ali citronsko kislino (na primer s sadjem).
Pomanjkanje železa lahko negativno vpliva na fizično zmogljivost, termoregulacijo ter na imunski sistem. Kronično zmanjšan vnos vodi do anemije zaradi pomanjkanja železa.
Vegetarijanci zaradi večjega uživanja suhe snovi uživajo za tretjino več cinka kot tisti, ki uživajo mešano prehrano, vendar je njegova biorazpoložljivost manjša. Pri hudem pomanjkanju cinka nastopijo zmanjšana zmožnosti okušanja, pomanjkanje teka, dermatitis, izpadanje las, driska in nevropsihične motnje. Poleg tega se pojavi zaostajanje v rasti, motnje pri moškem spolnem razvoju in pri reprodukcijskih funkcijah, upočasnjeno celjenje ran in povečana občutljivost za okužbe, kar je izraz oslabljenosti imunskega sistema.
Vnos vitamina D pri vegetarijancih je podoben kot pri nevegetarijancih. Pri prehrani, ki ne vsebuje mleka in mlečnih izdelkov, pa se lahko pojavi pomanjkanje vitamina D. Pomembno je, da se vitamin D nadomesti iz živil, ki so obogatena z vitaminom D, kot na primer sojino mleko. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v ravnovesju kalcija in presnove fosfatov. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis. Drugi simptomi bolezni so zmanjšana moč in tonus mišic in povečana občutljivost za okužbe.