Prodaja ekološke zelenjave po zabojčkih kar s kmetije je eden takih načinov. "In se obrestuje. Saj pridelana zelenjava ne ostaja. Na tržnici nikoli ne veš, kaj boš prodal. Lahko se je zgodilo, da smo šli tja z dvajsetimi kilogrami solate, pa smo vse prodali, ali pa se z dvajsetimi tudi vrnili," pove član družinske ekološke kmetije Studen Peter Studen, ki je lani začel na drugačen način prodajati zelenjavo. Po zabojčkih, od doma. "Res je, da je pri tem sistemu potrebne veliko več organizacije, da kljub vsemu pridelaš dovolj zelenjave za vse naročnike," pove.
Kmetija na robu Ljubljane je velika 20 hektarjev, na njej dela Peter s partnerico Tino Gajšek in starši. Zelenjavo gojijo na treh hektarjih, od tega so na hektarju in pol zasajeni zgodnji krompir, fižol in buče, na ostalem delu pa "drobnarije", kot opiše Peter Studen. Trenutno s svojo popolnoma ekološko pridelano zelenjavo oskrbuje 80 strank. "Zemlje je dovolj za 500 strank, a vselej moraš ostati v tistih mejah, kolikor zagotovo lahko garantiraš, da bo zraslo," pove. Načeloma v kmetijstvu namreč velja, da lahko kmet na pol hektarja zemljišča pridela dovolj zelenjave za 20 ali 30 potrošnikov. Že lani, ko so na kmetiji poskusno začeli ta posel, je zapolnil vsa razpoložljiva mesta za stranke. In vse rezervacije za letos. Tudi naslednje leto bo ohranil približno enako število strank.
Ne vedo, kako uporabiti manj poznane vrste
"Lani smo imeli kronično pomanjkanje paradižnika," pove. Letos so se na to primerno pripravili in zasadili toliko več sadik, tako da to leto težav s tem ni. "Toda vsako leto kakšna zelenjava uspeva slabše," priznava Peter Studen, medtem ko stopa med mnogimi vrstami živo rdečega paradižnika. Pa mimo pelatov, mimo manjših oranžnih paradižnikov, velikih kot jajce, nazadnje pa se ustavi pri zelenih paradižnikih. "Seveda so zreli. Le druge sorte. Zelena zebra," še pripomni.
Na kmetiji Studen gojijo 55 različnih vrst zelenjave in še mnogo več sort le-teh. Izbira semen je v Sloveniji slaba, opažata Tina in Peter, zato jih večinoma naročata iz tujine. Poleg najbolj popularne solate endivije tako vzgajata tudi alternativno zelenjavo. Rožnati in beli jajčevci, vijoličen krompir, dolga vigna, belo korenje, chioggia, pastinak, topinambur, piramidasta cvetača in okra - vse to se bohoti med lično urejenimi vrtnimi gredami. "Seveda stranke včasih ne vedo, kaj dobijo v svojih zabojčkih. Nekatero zelenjavo vidijo prvič in ne vedo, kako jo uporabiti. Včasih vprašajo, ali je treba denimo bučo patišonka olupiti. Zato sem začela na spletu objavljati še opise zelenjave in kuharske recepte ter na tak način izobraževati ljudi," ob tem pove Tina Gajšek. Ona je sicer tisti člen na kmetiji s formalno izobrazbo, diplomirala je namreč na ljubljanski fakulteti za kmetijstvo. Opazila je, da imajo na ljubljanskih fakultetah precej zaničevalen odnos do ekološkega kmetijstva, ne posvečajo mu veliko pozornosti in propagirajo predvsem genski inženiring. "Zato se tukaj o ekološkem kmetijstvu vsi učimo od Petra," še dodaja.
"Ljubljana je meka za ekološko kmetijsko prodajo!"
Sezona na kmetiji Studen traja od maja do decembra. Pozimi počivajo. Dvakrat na teden torej, ob ponedeljkih in četrtkih, Peter in Tina pripravita zabojčke za stranke. Majhen stane 8 evrov, srednji 12 in veliki 16 evrov. Cene zabojčkov so popolnoma primerljive s cenami na osrednji ljubljanski tržnici in za tretjino nižje od cen na ljubljanski ekološki tržnici. "Zato ker stranke same pridejo po svojo zelenjavo in ker pri nas nabavljajo vse leto," povesta. Stranke si vsebino košarice lahko bodisi izberejo ali pa jo po svoji izbiri napolnita Tina in Peter. Večinoma izberejo slednji način. Pridelke, ki jima ostanejo, nato prodata manjšim trgovinam in Zelenemu zabojčku, ki je še eden od portalov, prek katerega se prodaja ekološko pridelana zelenjava.
Tina Gajšek in Peter Studen sicer opažata, da so njune stranke navdušene predvsem nad zelenjavo, ki je ni treba kuhati, temveč je užitna tudi surova. Pa tudi da Ljubljančani dandanes vse manj kuhajo. "Sama manjši zabojček zelenjave porabiva v treh dneh, včasih v dveh. Nekatere stranke imajo na začetku težavo porabiti celo mali zabojček, a se hitro naučijo, kako ga pojesti v enem tednu, saj začnejo redno kuhati," opažata.
Poletje je "počasna prodajna sezona". Mnoge stranke so na počitnicah, zato je prometa manj. Tina in Peter pa se z novimi projekti pripravljata na naslednje leto. Začela sta delati mezgo iz pelatov, ki jo bosta vključila v svojo ponudbo, in sok iz rdeče pese in chioggie. "Ljubljana je slovenska meka za ekološko prodajo," še zaključi Tina.
