Kot je na predavanju v okviru Združenja univerzitetnih izobraženk Slovenije v Ljubljani dejala Vuk Godina, se je treba oddaljiti od miselnosti, ki kot merilo moči postavlja vključenost v ekonomsko, politično in socialno sfero. Moč v javni sferi so res imeli moški, a tudi ženske niso bile spol brez moči, saj so imele moč v zasebni sferi, poudarja antropologinja, ki pravi, da se je v javnih razpravah na to pozabilo.
Ženske so to moč vedno imele in na tej moči je temeljila njihova večvrednost. Tako je tudi to, da so o njihovih porokah odločali sorodniki, pomenilo, da so najvrednejši dar, s katerim je treba strateško upravljati, pravi Vuk Godina. Pri poroki gre namreč po njenih besedah za zamenjavo moči in vrednosti.
Ko so ženske dobile volilno pravico, pravico do vključenosti v politiko in do dela ter ekonomsko neodvisnost, pa so začele v svojih rokah poleg vrednosti kopičiti tudi moč. Po besedah Vuk Godine sta tako sedaj mogoči dve poti - ali bodo ženske vrednost prepustile moškim ali pa bodo pa imele oboje.
Če bodo ženske s svojo socialno, politično, ekonomsko in religiozno močjo prepustile negovanje otrok moškim, bo to matriarhat. Če pa bodo obdržale oboje, potem moških ne potrebujejo več, pojasnjuje antropologinja.
Kot pravi, bodo v obeh primerih ženske postale vladajoči spol. "Mene ne skrbijo ženske kvote, ženske predsednice države - to se bo zgodilo samo po sebi, to je zdaj samo vprašanje let ali mesecev," je prepričana.
A v zahodni družbi se po njenih besedah dogaja, da so tiste ženske, ki imajo kariero in moč, neporočljive. Ženske, ki imajo vse, namreč ne morejo dobiti moškega. Kot pravi, so včasih "moški lovili ženske", danes pa bolj "ženske lovijo moške", kar se vidi tudi skozi filmske vsebine. "Če hočete dobiti moškega, ne smete imeti vse," je poudarila.
