Delodajalec namreč na osnovi Markovega zaslužka plača še 14-odstotno koncesijsko dajatev (brez davka). Na račun posrednika študentskega dela, študentskega servisa, se tako s tega naslova steče 110 evrov na leto, prav toliko zasluži ŠOS, 75 evrov gre na račun sklada za razvoj kadrov in štipendij, 50 evrov pa v državni proračun, v poseben sklad za gradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.

Kdo služi, ko dela Marko?

Marko je tako eden izmed 150.000 študentov in dijakov, ki poganjajo skoraj 354 milijonov evrov velik trg študentskega dela (bruto obseg študentskega dela v letu 2009) in polnijo več kot 15 milijonov evrov velike proračune študentskih organizacij in študentskih servisov.

Vzemimo za primer največji študentski servis pri nas, e-študentski servis, ki obvladuje polovico trga študentskega in dijaškega dela. Vanj je včlanjenih približno 100.000 študentov in dijakov, na leto jih aktivno dela približno 70.000. Vsako leto izdajo nekaj več kot 700.000 napotnic, prek katerih pa so lani študenti dobili nakazanih 154 milijonov evrov, e-študentski servis pa je na ta račun imel skoraj 7 milijonov evrov prihodkov, je povedal direktor e-študentskega servisa Sebastjan Česnik. Ob tem ni zanemarljivo, da je to ena izmed najbolj obdavčenih dejavnosti pri nas. "Dobička smo imeli 146.000 evrov," zatrjuje Česnik. Drugi največji študentski servis pri nas, Študentski servis Maribor, obvladuje 17 odstotkov trga, najmanjši študentski servis pa je Zavod za zaposlovanje, ki obvladuje 0,08 odstotka trga študentskega in dijaškega dela.

Marko Kovač po novem

Poglejmo si torej scenarij, ki naj bi se odvijal že od januarja naslednje leto. S pomočjo računovodskega servisa smo naredili informativni izračun zaslužka hipotetičnega študenta Marka Kovača, ki dela kot mali delavec. Predpostavimo, da bi Marko delal prav toliko kot zdaj, torej 550 ur na leto, čeprav mu zakon dopušča, da dela 720 ur na leto in zasluži 6000 evrov bruto.

Delodajalec Marku še vedno plača 4,5 evra na uro, toda pozor, to je sedaj njegov bruto znesek. Medtem ko Marko v sklopu študentskega dela razlike med neto in bruto ne občuti, jo po novem bi. Potem ko bi od svojega letnega zaslužka 2475 evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačal 223 evrov in 147 evrov za zdravstveno zavarovanje, bi mu ostali 2104 evri. Toda od vsake delovne ure bi se mu 40 minut štelo v delovno dobo, kar se mu sedaj ne, pridobil bi uradne delovne izkušnje in bil bi zavarovan. Marko bi delodajalca stal 2834 evrov, saj bi mu ta plačal še prispevek za socialno varnost v višini 13 evrov, poleg tega pa še koncesijsko dajatev v enaki višini, kot jo plačuje zdaj, 14 odstotkov.

Komu gre denar od malega dela?

Toda študentski servisi in študentske organizacije si po novem ne bi mogli odškrniti tako velikega kosa pogače kot doslej. Razdelitev koncesijske dajatve je bistveno spremenjena. Zakon o malem delu agencijam, ki so delo posredovale, torej nekakšnim študentskim servisom v spremenjeni obliki, priznava le še 1,5 odstotka od koncesijske dajatve in ne več 4,5 odstotka kot zdaj.

Od letnega zaslužka Marka bi po novem ostali zaslužili bistveno manj; namesto dobrih 100 evrov bi študentski servisi na letni ravni na osnovi Markovega dela dobili le 37 evrov, skoraj 50 evrov letno bi šlo v sklad za študentske domove in univerze, skoraj 150 evrov za štipendije in le borih 99 evrov na račun študentskih organizacij.

Če optimistično predpostavljamo, da bo trg študentskega dela še naprej ostal velik 350 milijonov evrov, kot je zdaj, bi študentske organizacije od začetka dobile 14 milijonov, nato pa se bo njihov delež postopoma zniževal, dejavnost študentskih servisov pa bo neprofitna, upravičeni bodo le še do dobrih petih milijonov evrov vsako leto.