Tako kaže analiza, ki jo je pripravil Boris Kramberger iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi pogrebnine in posmrtnine, ki so bile večkrat izpostavljene kot slovenska posebnost, so pravica še v več drugih evropskih državah, je pojasnil. Kramberger tako svari pred posploševanjem, da je košarica pravic v Sloveniji prebogata, a tudi pred prepričanjem, da mora javni sistem pokriti prav vse, kar je v zdravstvu na voljo.
Za previdnost pri omejitvah košarice
Tako kot v Sloveniji so pogrebnine in posmrtnine pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja še na Nizozemskem, Danskem, v Nemčiji, Luksemburgu, Grčiji in Avstriji, je pojasnil Kramberger, v Franciji pa so na primer pravica iz pokojninskega zavarovanja. Evropske države pa v zadnjih letih težijo k temu, da čim jasneje določijo, kaj v košarico pravic ne sodi, pojasnjuje Kramberger. Čeprav so si košarice pravic v evropskih državah precej podobne, v Angliji košarica očala na primer pokrije le pri delovni populaciji, na Danskem je iz nje izključeno zobozdravstvo za odrasle, na Poljskem pa zdraviliško zdravljenje, kaže primerjava. V Sloveniji so te storitve v košarici pravic, v precejšnji meri pa jih krije dopolnilno zavarovanje (pri očalih in zobni protetiki za odrasle ter zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, v kar 90 odstotkih). Minister za zdravje Dorijan Marušič je doslej namignil, da bi lahko iz košarice zdravstvenih pravic izločili pogrebnine in posmrtnine, delno pa tudi nenujne reševalne prevoze, zdravila z vmesne liste in zdraviliško zdravljenje.
Po oceni Krambergerja bi bilo dobro, da bi v novi slovenski zdravstveni zakonodaji čim bolj eksplicitno določili, kaj je in kaj ni pravica iz obveznega zavarovanja. S tem bi po njegovem namreč zmanjšali možnost za različno interpretacijo in nesporazume. Kot pravi, vsi evropski zdravstveni sistemi težijo k univerzalni košarici, tako da so za zdravje pomembne storitve čim bolj dostopne. Kljub temu ob finančnih omejitvah ne morejo "pokriti" vsega, kar lahko medicina nudi. Vse bolj se postavljajo tudi prioritete, h katerim se premikajo sredstva v zdravstvu. Ob staranju družbe je tako vse več kroničnih bolnikov, ki potrebujejo stalno obravnavo. Ker bi bilo večino teh kroničnih bolezni mogoče preprečiti ali vsaj odložiti v poznejšo starost, postaja vse pomembnejše vlaganje v preventivo. Tudi v primeru zobozdravstva bi bilo po oceni Krambergerja v Sloveniji treba dati večji poudarek preventivi pri otrocih in mladostnikih. "V državah, ki veliko vlagajo v preventivo, je oralno zdravje boljše tudi v poznih letih," je spomnil. Po drugi strani se povsod po Evropi sredstva iz bolnišnične obravnave, kjer so se ležalne dobe v zadnjem času močno znižale, preusmerjajo v ambulantno obravnavo in osnovno zdravstvo.
Kramberger ob tem opozarja, da ostri rezi pri zdraviliškem zdravljenju ne bi bili utemeljeni, saj je v zdraviliščih urejen del rehabilitacije po bolnišničnem zdravljenju. Zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, po drugi strani ni tako velika prioriteta, je dodal. Tudi pri morebitnih omejitvah nenujnih prevozov bolnikov bi bilo treba čim jasneje določiti, za katere bolnike naj ta pravica ostane, dodaja Kramberger. "Kadar gre za sestavni del zdravljenja, ko mora bolnik pogosto prihajati v inštitucije, bi kazalo biti previden pri omejitvah," je poudaril.
Visoka doplačila v zobozdravstvu
Da je slovenska košarica povsem primerljiva z drugimi evropskimi, je ob primerjavi pravic ugotovil tudi Martin Toth, ki je kot svetovalec pri pripravi predlogov reformne zakonodaje sodeloval v mandatu nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča. Tudi na pravice, ki jih nekateri drugi zdravstveni sistemi ne poznajo, pa po Tothovem ne moremo gledati enoznačno: "V nekaterih evropskih državah zdraviliškega zdravljenja nimajo, ker nimajo zdravilišč, zato pa imajo bistveno več ambulantne fizioterapije kot Slovenija." V zobozdravstvu je Slovenija po drugi strani med državami z najvišjimi doplačili, je pojasnil, pri bolniških nadomestilih pa Slovenija po Tothovih besedah nasprotno izstopa z zelo velikimi pravicami. "V drugih državah znaša nadomestilo od 60 do 80 odstotkov osnove, ki jo določajo pretekle plače, v Sloveniji pa od 80 do 100 odstotkov," je spomnil.
Glede pravne urejenosti pravic Slovenija "pod črto" torej ne izstopa, ugotavlja Toth, neustrezno uresničevanje pravic pa je drugo vprašanje. "Pravic nimamo preveč, imamo pa nered in preveč lagoden odnos pri njihovem uresničevanju. To velja tudi za morebitne zlorabe nenujnih prevozov. Zdravniki na primer ugotavljajo, da je tudi polovica napotitev na sekundarno raven neutemeljenih, pa ne bo nihče predlagal, da se te storitve ukine. Eno od osnovnih načel zdravstvene ekonomike je, da moraš pri obvladovanju stroškov obvladovati izvajalce, ne pa zavarovancev," je sklenil Toth.
