Izkoriščanje in manipuliranje s človeškimi lastnosti igrata tako tudi pri spletnih goljufijah izjemno veliko vlogo. Goljufi stavijo predvsem na človeški pohlep ali pa na sočutje do sočloveka v (lažni) stiski, hkrati pa dodajajo še, da je treba ukrepati hitro oziroma takoj, kar je klasičen marketinški trik, ki ljudi vzpodbudi, da se odzovejo še bolj nepremišljeno in so še manj pozorni na sumljive elemente "ponudbe". Zato uporabniki spleta še vedno nasedajo na razne mamljive ponudbe "nigerijskih poslovnežev", ki obljubljajo, kako bodo relativno majhen denarni vložek oziroma denarno pomoč izjemno bogato poplačali.
V SI-CERT so lani prejeli več kot 850 prijav različnih spletnih incidentov, ki so se izkazali za utemeljene in na podlagi katerih so se spopadli s 478 mrežnimi incidenti, kar je visokih 43 odstotkov več kot leto pred tem. Realno število takšnih in drugačnih spletnih napadov in zlorab je najbrž še bistveno večje, a pri SI-CERT o splošni razširjenosti tovrstnih pripetljajev ne želijo ugibati. Poleg raznih goljufij so se lani pogosto srečevali tudi z različnimi primeri zlonamernih kod, vdorov oziroma nepooblaščenih vstopov v računalniške sisteme in z lažnimi spletnimi stranmi (phishing) - predvsem s tistimi za bančne storitve - prek katerih poskušajo spletni nepridipravi priti do dragocenih podatkov o kreditnih karticah, gesel za spletno bančništvo in drugih dragocenih podatkov.
Denar je namreč že dalj časa glavni motiv ter cilj takšnih in drugačnih spletnih prestopnikov, "hekanje" zaradi zabave in (samo)dokazovanja pa je po drugi strani že skoraj izginilo. Tudi goljufij je vedno več, je opazil Božič, po drugi strani pa v zadnjih letih opažajo manj DOS-napadov (napadov s poplavo podatkov, ki neko spletno storitev močno ali povsem ohromijo, op. p.).
Domači uporabniki spleta, ki se po pomoč obračajo na SI-CERT, pogosto tožijo tudi o različnih težavah na družabnem omrežju Facebook ali pri svojih predalih elektronske pošte. Gre predvsem za kraje gesel in identitete, ki bi jih uporabniki z malo več pazljivosti včasih lahko povsem enostavno preprečili. "Ljudem še vedno ni jasno, da lahko marsikaj naredijo sami. Na Facebooku lahko na primer zablokirajo osebo ali prijavijo lažni profil.
A ugotavljamo, da uporabniki teh možnosti niti ne poznajo ali pa jih ne najdejo, saj očitno niso dovolj dobro izpostavljene," je pojasnil Božič, ki uporabnikom spleta sporoča, da se lahko ob sumljivih dogodkih na spletu kadar koli mirno in brezplačno obrnejo na njihov center.
