Arso povečano onesnaženost zraka v letu 2010 pripisuje neugodnim vremenskim razmeram, saj smo imeli več obdobij stabilnega mrzlega vremena. V stabilni atmosferi se onesnaževala zadržijo na mestu izvora, medtem ko po besedah Tanje Bole z Arso obilne padavine, veter in toplotni obrati zmanjšujejo njihovo koncentracijo.
Vse bolj problematična individualna kurišča
V letu 2010 so se najbolj opazno povečale prekomerne dnevne koncentracije trdih delcev PM10 (delci s premerom, manjšim od deset mikronov) v zraku. Medtem ko je bila dovoljena mejna vrednost leta 2009 presežena na merilnih mestih v Zasavju (Zagorje, Trbovlje) in v Celju, je bila ta vrednost lani presežena skoraj povsod po Sloveniji z izjemo tistih merilnih mest, ki so daleč od virov emisij delcev (glej tabelo).
Boletova pojasnjuje, da trdi delci nastajajo iz naravnih virov, kot so požari in slana voda, hkrati pa jih proizvajata industrija in promet. Pravi, da vedno večji problem predstavljajo individualna kurišča. Iz poročila Arso o kakovosti zraka za leto 2009 je razbrati, da so mala kurišča že k skupnim izpustom PM10 v letu 2008 prispevala 63 odstotkov. V istem poročilu je zapisano, da je predvsem najnovejša ekonomska kriza veliko pripomogla k uporabi cenejših in bolj "nečistih" energentov, kot so drva, premog in biomasa.
Država se odziva prepočasi
Poleg prekomernih koncentracij delcev PM10 slovenski zrak najbolj bremeni prizemni ozon. Koncentracije ozona so bile v letu 2010 enake prejšnjima dvema letoma, vendar je kar polovica merilnih postaj po Sloveniji prevečkrat zaznala previsoko stopnjo ozona v zraku. Njegova prisotnost se povečuje z nadmorsko višino in naraščajočimi temperaturami, zato so bile največje prekoračitve izmerjene na Krvavcu in na Primorskem (Otlica, Koper, Nova Gorica). Slovenijo že več let bremenijo previsoke koncentracije delcev PM10 in ozona v zraku, ukrepe za zmanjšanje koncentracij delcev PM10 pa od leta 2006 zahteva tudi evropska komisija. Kljub temu se slovenska oblast za problem dolgo ni zmenila. Šele novembra 2009 je bil sprejet Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, ki pa se kljub postavljenemu časovnemu okviru še vedno ne izvaja v celoti in določa ukrepe le na nacionalni ravni. Tako še vedno čakamo na regionalne in lokalne ukrepe za območja z najbolj onesnaženim zrakom, kot je Zasavje. Poleg tega Slovenija v svojo zakonodajo še ni prenesla evropskih direktiv o kakovosti zraka in si je zaradi več kot polletne zamude prislužila že drugi opomin evropske komisije. Da ukrepi Slovenije na področju zmanjševanja delcev PM10 v zraku niso zadostni, je komisija dala vedeti tudi s tožbo zaradi večletne prekomerne koncentracije delcev PM10 v zraku, ki jo je julija lani proti Sloveniji vložila na sodišče Evropske unije. Postopek je v teku. Če Slovenija ne bo izpolnila obveznosti po ugotovitveni odločbi sodišča, lahko komisija sproži nov postopek in v tožbi predlaga plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni.
