Cene bodo vsaj na kratki rok stabilne
Trenutne razmere na nepremičninskem trgu so take, da ponudba tako rabljenih kot novih stanovanj še vedno presega povpraševanje. Po mnenju Igorja Blažine, direktorja zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, igrajo pri tem ključno vlogo negotove gospodarske razmere, predvsem strah pred izgubo zaposlitve, ki potencialnim kupcem ne vliva potrebne hrabrosti za hitre odločitve.
Cene nepremičnin so se od leta 1995 skoraj potrojile in vrh dosegle v poletju 2008. Zrak iz nepremičninskega balona pa je nato iztisnil pritisk svetovne gospodarske krize. Od tedaj so se cene nekoliko nižale, a brez pretiranih nihanj. Stanovanjske nepremičnine v vsej državi pa so se v tretjem četrtletju lani v povprečju celo podražile, in sicer za 2,6 odstotka (1784 evrov na kvadratni meter) ter se približale tistim iz leta 2007. Pri tem so se cene v prestolnici povprečno znižale za 2,1 odstotka, na 2397 evrov na kvadratni meter. Na kratki rok pri cenah stanovanj tako ne gre pričakovati velikih pretresov, ocenjuje Marko Puschner, poznavalec nepremičninskega trga in urednik spletnega portala Slonep.net. "Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko bo na trgu prišlo do pomanjkanja stanovanj. Gradnja novih se je namreč močno upočasnila. Pomanjkanja novogradenj se ne da premagati čez noč - da bodo stanovanja prišla na trg, bo trajalo nekaj let, zaradi česar bi lahko prišlo do ponovne intenzivne rasti cen," je dejal Puschner, ki kot bolj verjeten scenarij omenja nadaljnje obdobje stabilnih cen.
Kultura najemanja ni dovolj razvita
V Sloveniji je razmislek večine, da je bolj smiselno odplačevati posojilo za podobno vsoto, ki bi jo odšteli za najemnino, ter tako postati lastnik nepremičnine, pa čeprav lahko proces traja tudi 30 let. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako in kako so ponekod v Evropi v tem pogledu drugačni, gre iskati tudi v načinu življenja. Slovenci smo namreč zelo vezani na okolje, medtem ko se mnogi Evropejci večkrat preselijo tja, kamor jih zapelje profesionalna pot. Hkrati so v nekaterih prestolnicah cene stanovanj vrtoglave, zaradi česar si mnogi lahko privoščijo le plačevanje najemnine. Puschner dodaja, da trg najemodajalstva in najemojemalstva ni primerno urejen, posledično pa se za najem odločajo resnično samo tisti, ki si stanovanja ne morejo kupiti.
Nepremičninski trg bi lahko pretresla le velika napaka vlade pri preoblikovanju stanovanjskega sklada
V okviru vladne sanacije gradbenega sektorja se obeta tudi preoblikovanje stanovanjskega sklada. Večjih sprememb Puschner ne pričakuje, saj sklad do sedaj ni imel bistvenega vpliva na nepremičninski trg. Situacijo vidi kot odlično priložnost za državo, da pridobi poceni stanovanja za namene neprofitnega najema, pri čemer je ključnega pomena, da država kupi po nekaj deset odstotkov nižji ceni od trenutne prodajne, ter predvsem stanovanja primerna za neprofitno oddajo. "Nakup po enaki, ali malenkost nižji ceni od tržne, pa bi lahko zelo slabo vplival na trg," opozarja Puschner, saj bi država za davkoplačevalski denar dobila manj stanovanj, kot bi jih lahko, zaradi zmanjšanja ponudbe, pa se cene stanovanj na trgu ne bodo znižale, temveč prej zvišale.
Rok za oddajo davčne napovedi za prihodke iz najemnin je 17. januar
jan.bratanic@dnevnik.si
