"Posledice seveda nosijo živali, ki se prej ali slej (znova) znajdejo v zavetiščih," opozarja Maja Kos iz Društva za zaščito živali Ljubljana.

Takšne nepremišljene dobrodelnosti se zavedajo tudi v zavetiščih in so že našli odgovor nanjo. Ljudem z malo manj časa in volje ponujajo možnost posvojitve živali na daljavo. Sredstva, ki jih zberejo na takšen način, jim pridejo še kako prav. Zavetišča se namreč soočajo z visokimi stroški oskrbe živali, ki ostanejo pri njih več kot 30 dni. Ta čas za njih plačuje občina, po tem obdobju pa zakon zavetiščem dovoljuje, da žival usmrtijo. Tega seveda ne počno, razen če res ni druge možnosti - živali zadržijo v zavetiščih, kjer na varnem, toplem in site čakajo nov dom.

V zavetiščih se jim dobro godi

"Posvojitev na daljavo je odlična možnost za ljudi, ki si psa doma ne morejo privoščiti, ali zaradi premajhnega stanovanja ali prevelike zaposlenosti, pa bi vseeno radi pomagali. To lahko storijo tako, da živalim omogočijo dobro življenje v zavetišču, kjer lahko počakajo na novega lastnika. Pa tudi če ta ne pride, se psom tu dobro godi. Zagotovo bolje, kot se jim je prej, od kjer koli so pač že prišli," je povedala Ada Varga iz zavetišča Horjul.

Posvojitve so seveda najbolj potrebni tisti psi, ki v zavetiščih ostanejo dalj časa. "Mladičke oddamo zelo hitro, še posebno, če so manjše rasti, beli in dolgodlaki. Večji kratkodlaki psi, črni ter takšni, podobni nemškim ovčarjem, pa veliko težje najdejo dom. Za najbolj povprečne pse je najmanj zanimanja," je razložila Ada.

Težav z iskanjem novega lastnika pa nimata le Rex in Muri srednjih let, posvojitev na daljavo lahko veliko dobrega prinese tudi psom z vedenjskimi problemi. "Običajno so to starejši, veliki in težje vodljivi psi, ki zahtevajo posebno oskrbo. Nekateri ostanejo z nami v zavetišču dve ali celo tri leta, zato razmišljamo, da bi sredstva, ki jih zberemo s posvojitvami teh psov na daljavo, namenili za njihovo socializacijo. Živali bi se potem bolje počutile in bi tudi lažje našle morebitnega novega lastnika," je povedal Marko Oman, direktor ljubljanskega zavetišča za živali Gmajnice.

Ljubezen ni dovolj

Sem spadajo tudi psi, ki so zaradi težkih izkušenj v življenju izjemno plahi in so sicer videti, da ne potrebujejo veliko več kot le milino in sočutje, a prav tako zahtevajo posebno oskrbo. "Ljudem se velikokrat zelo zasmilijo, ob tem pa se morda ne zavedajo, da takšna žival poleg ljubezni in volje od svojega lastnika zahteva tudi precejšnje znanje o ravnanju s psi. Ko skušaš ljudem to razložiti, pa so velikokrat užaljeni ali jezni, češ da jim živali nočeš oddati, medtem ko so ji oni pripravljeni ponuditi vso ljubezen in topel dom. A seveda ne gre za to - dejstvo pač je, da ljudje navadno nimajo izkušenj z živalmi s psihičnimi težavami in da za njihovo dobro oskrbo ljubezen na žalost ni dovolj," je povedal Varga.

"Bistvo posvojitev je pomoč živalim, čeprav jo nekateri usmerijo kot ugodnosti zase," je dejal tudi Marko Oman. Tudi oni so se že srečali s podobnim "egoističnim altruizmom", celo pri posvojitvah na daljavo, zato so jih ukinili. "Posvojitelji so vedno raje posvojili konkretno žival, kot da bi prispevali za splošne stroške zavetišča. To žival so obiskovali, jo sprehajali in se nanjo navezali, nato pa so želeli soodločati o njenem življenju v zavetišču. Dogajalo se je, da jim ni bil po godu novi lastnik, ki bi žival odpeljal domov, ali pa se niso strinjali z zavetiščem glede veterinarskih odločitev, še posebno, če je šlo za evtanazijo. Včasih pa jih je motilo celo, če je njihovega posvojenca sprehajal kdo drug," je še dodal Oman, a priznal, da kljub temu ponovno razmišljajo o uvedbi posvojitev na daljavo. A tokrat verjetno s točno določenimi pravili, ki bodo tistim, ki humanitarnost vidijo kot potrošno dobrino, natančno odmerila, kaj in koliko dobijo za svoj denar.