V podpoglavju "elektronske komunikacije", ki se nanaša predvsem na spletne medije, je zdaj denimo zapisano, da "odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdio-vizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev" ter "oblikuje pravila za izbiro in vključitev komentarjev". To določilo je sorodno nedavno sprejetemu kodeksu za regulacijo sovražnega govora, ki so ga podpisali uredniki nekaterih največjih slovenskih spletnih medijev, med njimi tudi Dnevnikovega.

V novinarskem kodeksu je nov tudi člen, ki pravi, da "novinar o samomoru in poskusu samomora poroča le, če to narekuje javni interes", pri čemer "ne navaja metode in kraja dejanja". Ivelja je v zvezi s tem pojasnila, da je več kot petdeset raziskav pokazalo, da opisovanje podrobnosti samomorilnih dejanj potencialne samomorilce spodbudi k temu, da tudi sami izvedejo samomor na opisani način. Prenovljeni kodeks določa še, da "novinar ne sme razkriti identitete žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in hudih kaznivih dejanj in ne sme objaviti materiala, ki bi prispeval k razkritju identitete", razen če v razkritje identitete privoli žrtev sama. Nekateri mediji poročajo o samomorih in umorih tako, da zapišejo ali prenašajo izjave žrtev, ki so takoj po dogodku v šoku. "To določilo je sad razprave, ki se je vnela po znanem primeru spolnih zlorab na Ptuju. Mnogokrat se zgodi, da so žrtve in njihovi svojci v medijih še enkrat zlorabljeni," je dejala Ivelja. Posebno obzirnost mora novinar pokazati tudi poročanju o otrocih in mladoletnikih ter drugih ranljivih osebah.

Besedilo kodeksa, ki sta ga potrdili skupščini Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, je pripravila delovna skupina, ki so jo sestavljali medijski strokovnjaki iz vrst znanstvenikov in novinarjev. "Najbolj dolgotrajna je bila razprava o tistih členih, ki govorijo o varovanju pravic drugega," je povedala dr. Sandra Bašić Hrvatin. Junija 2011 se bo spremenila tudi sestava častnega razsodišča, ki ne bo več zgolj novinarski organ, temveč se bosta devetim članom NČR pridružila predstavnika civilne družbe, izbrana na javnem razpisu. Odločitev novinarjev, da bodo v samoregulacijo vključili tudi predstavnike javnosti, se zdi Bašićevi ključna, saj, "če želi novinarsko častno razsodišče dobiti podporo prizadete strani - in to je v vsakem primeru javnost - mora vključiti njene predstavnike". Podpredsednik NČR Gojko Bervar je še dejal, da ugled NČR narašča, saj njegove odločitve pri morebitnih presojah o istih zadevah kot primer novinarskih poklicnih standardov uporabljajo tudi sodišča. NČR se povezavam z rednimi sodišči sicer izogiba in razsodb praviloma ne razkrije, dokler ni morebitni postopek na sodišču končan.

Bašić-Hrvatinova je še dejala, da bi naslednji korak v uveljavljanju kodeksa lahko bil, da bi ga podprli izdajatelji medijev.