Vse več je indicev, da je ozadje več kot banalno. Stotisoče dokumentov naj bi s službenih računalnikov presnel mladi ameriški vojak, ki je bil nezadovoljen s svojim položajem in življenjem v vojski.

Domoljub ali izdajalec?

V središču pozornosti se je znašel 22-letni vojak Bradley Manning, ki je do prijetja junija letos služboval v obveščevalnem oddelku druge brigade desete ameriške planinske divizije. Gre za elitno ameriško interventno enoto, ki deluje v Iraku. Manning je trenutno v vojaškem zaporu zaradi hudih obtožb, ki ga bremenijo izdaje vojaških in državnih skrivnosti, zaradi česar mu grozi do 52 let zaporne kazni.

Čeprav je bil mladenič na samem dnu ameriške vojaške hierarhije in je v svojem oddelku opravljal bolj ali manj le pomožne naloge (sam pravi, da je častnikom večinoma kuhal kavo ali čistil tla), je vseeno prestal varnostno preverjanje in imel geslo za dostop do zaupnega računalniškega omrežja. To mu je tudi omogočilo podvig, ki zdaj odmeva po vsem svetu, preiskovalci pa mrzlično iščejo motiv za njegovo dejanje. Manning trdi, da je to storil iz političnih razlogov, ker je bil nezadovoljen s tistim, kar je med prebiranjem dokumentov izvedel o obnašanju ameriške vojske in diplomacije v sodobnem svetu. Preiskovalci menijo, da je njegov motiv osebne narave in povezan z njegovo socialno izoliranostjo ter neprilagojenostjo vojski ob dejstvu, da je homoseksualec.

Manning se je rodil v britanski pokrajini Wales, kjer je bila nameščena enota ameriške vojske, v kateri je služil njegov oče, ki je tam spoznal Manningovo mater. Par se je poročil in imel dva otroka, družina pa se je po koncu očetovega službovanja v Veliki Britaniji preselila v ZDA. Tam se Manningova mati nikakor ni znašla, zato sta se njegova starša ločila, Manning pa se je z mamo vrnil v Wales. Tam so se začele njegove težave, saj ga vrstniki nikakor niso sprejeli, zaradi česar je imel veliko problemov z družbenim življenjem in v šoli. Prav zato ga je mati poslala k očetu v neko majhno mesto v ZDA, vendar so se njegove težave tudi tam nadaljevale. Majhna skupnost je bila zanj še posebno neugodna, ker je tam težko skrival svojo homoseksualnost. Ko je za njegovo spolno usmerjenost izvedel oče, ga je vrgel iz hiše.

Manning se je za tem odločil, da se bo izobrazil, da bi prišel do denarja, pa se je pridružil ameriški vojski. Sprejeli so ga leta 2007 v skladu z deklarirano politiko ameriške vojske do homoseksualcev, ki se glasi "ne sprašuj, ne govori". Po tem načelu se novih rekrutov ne sme spraševati po njihovi spolni usmerjenosti, ti pa je ne smejo javno razkriti. Maninnga niso uvrstili v katero od bojnih pehotnih enot, temveč je končal na obveščevalnem oddelku divizije in tudi prestal varnostno preverjanje za dostop do zaupnih podatkov.

Zatožil ga je heker Adrian

V prostem času se je zunaj vojašnice vklopil v družbo lokalnih alternativcev, hekerjev in homoseksualcev. Kasneje so deseto planinsko divizijo premestili v Irak, kar je mladeniča šokiralo, tako da se je sprl z nadrejenimi in svojimi kolegi. Obnašal se je neobičajno, vendar se na to nihče ni odzval. Vojaške oblasti so se z njim začele ukvarjati šele, ko je heker Adrian Lemo, s katerim si je Manning dopisoval, razkril, da se mu je vojak pohvalil, kako je iz vojaške baze zaupnih podatkov kopiral dokumente, ki so za vojsko močno obremenjujoči in so se sedaj pojavili na internetu. Takrat so ga aretirali.

V Manningovem primeru gre brez dvoma za sistemsko težavo. Po terorističnih napadih na New York in Washington 11. septembra 2001 je ameriški državni vrh analiziral, kako je islamskim skrajnežem uspelo izvršiti takšno teroristično dejanje. Ugotovili so, da sta jim to med drugim omogočili tudi nepovezanost in slaba koordinacija med različnimi obveščevalnimi službami, državnimi in vojaškimi organi, kar je onemogočalo celovite informacije o potencialnih grožnjah ter identifikacijo potencialnih teroristov.

Takrat se je začelo ustvarjanje integriranega omrežja, preko katerega lahko uporabniki, kot je bil tudi vojak Manning, dostopajo do ogromnega števila informacij, ki naj bi jih med seboj povezovali in uparjali. Do te ogromne baze podatkov ima dostop velikansko število ljudi, ki delajo na varnostnem področju, med njimi pa so tudi takšni, kot je Manning. Zato se je zgodilo, da se je prav sistem, ki bi moral utrditi ohranjevanje ameriške varnosti, pretvoril v lastno nasprotje in postal orodje, zaradi katerega je ta varnost zdaj resno ogrožena.