Pahor je zagotovil, da se o sprejetju zapornika iz Guantanama v zameno za srečanje med njim in Obamo niso nikoli pogovarjali, vtis ameriškega odpravnika poslov, zapisanega v depeši, pa je označil kot napačen. Vendar pa tega vtisa ni želel komentirati. Želi namreč, kot pravi, storiti vse, da tudi v težkih trenutkih z ZDA ohranijo vse zaupanje, ki so ga imeli doslej. Po Pahorjevih besedah so na torkovem srečanju z visokimi predstavniki ameriške ambasade stvari razčistili. Namen sestanka ni bil, da bi prilagajali izjave, temveč, da bi ohranili zaupanje in trdno prijateljstvo med državama.

Pahor je poudaril, da je bil po odločitvi Washingtona o zaprtju taborišča v Guantanamu "naklonjen sprejemu zapornika za nobeno uslugo s strani ZDA". Bi pa morali sprejeti ustrezno pravno podlago in preučiti, kaj to pomeni z varnostnega vidika.

Na očitke, da je neobičajno, da predsednik vlade obišče veleposlaništvo, Pahor odgovarja, da je to njegova praksa in bo tako delal tudi naprej. Ni obiskal samo veleposlaništva ZDA, temveč tudi druga, na primer rusko, povabljen je tudi na kitajsko veleposlaništvo in bo tudi tja šel. Po njegovem prepričanju veleposlaniki takšen način cenijo, njemu pa to ni izpod časti, temveč s tem kaže željo po iskrenem prijateljstvu. Po Pahorjevem prepričanju je takšno njegovo ravnanje dokaz, da vodi suvereno zunanjo politiko. Nekdo, ki bi vodil servilno zunanjo politiko, bi se takšnih obiskov za vsako ceno izogibal, ker bi s tem metaforično pokazal, kar se dejansko dogaja. Kot kazalnik, da Slovenija ne vodi servilne zunanje politike, je po njegovih besedah tudi suverena odločitev naše države, da se v Sloveniji odpre iranska ambasada, kar je bilo deležno nekaj negodovanj tudi s strani zavezniških in prijateljskih držav.

"V moji pisarni se nikoli ni sklenil noben posel"

Pahor je prepričan, da ni storil ničesar nezakonitega in da tudi ni prekoračil pooblastil pri pogovoru o sodelovanju ameriškega Westinghousa pri gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Že večkrat je namreč poudaril, da si Slovenija želi več tujih investicij, da jih želijo razpršiti in da sta dve instituciji ali ustanovi - varnostna in finančna - kamor si želijo, da bi prišel kapital iz nam gospodarsko, politično in vojaško zavezniških držav. "Sklenili nismo nobenih dogovorov, dali nismo nobenih obljub, samo omenjali smo, kako si predstavljamo to razpršenost," je poudaril premier. In dodal, da je, če je kakšnemu našemu podjetju treba na kakšnem trgu pomagati, to vedno pripravljen storiti, nima pa pristojnosti, da zanj sklepa posle, in tega tudi nikoli ni storil. "V moji pisarni se nikoli ni sklenil noben posel," je še dodal Pahor.

Mussomeli: Pahor je častivreden človek

Na dogodke minulih dni se je z izjavo včeraj odzval tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli. Med drugim je zapisal, da so objavljeni dokumenti tako v Sloveniji kot po vsem svetu sprožili ugibanja in obtožbe, toda po njegovem mnenju na podlagi teh informacij ni mogoče sklepati o celotni sliki ali si ustvariti točne predstave o globini in kompleksnosti odnosov med državama. "Predstavljajte si, da predvajani film ustavite na naključni točki in poskušate na podlagi ene sličice analizirati vso vsebino. To ni mogoče," je ilustriral. Dodal je, da lahko udeleženci isti pogovor tudi različno interpretirajo. Predsednika vlade Boruta Pahorja je označil za poštenega in častivrednega človeka, v Pahorjevem pojasnilu javnosti pa ne vidi ničesar, čemur bi lahko oporekali. Mussomeli je še zanikal, da bi Slovenija in ZDA kupčkali glede morebitnega sodelovanja pri zapiranju zapora v Guantanamu. "Slovenski interes pomagati pri zapiranju Guantanama je izhajal, se zdi, predvsem iz človekoljubnih vzgibov in predanosti vladavini prava."

Veleposlanik je večkrat poudaril, da na podlagi objavljenih informacij ni mogoče sklepati o odnosu med Slovenijo in ZDA, ki ga sicer označuje kot odnos med dobrima prijateljicama. Dodal je, da interna diplomatska poročila niso uradno stališče zunanje politike države.