Lasbaher je omenjeno podjetje, ki je imelo za 1,25 milijona evrov neplačanih računov, lani formalno prodal Milanu Simiču. Po nasvetu odvetnika Boštjana Penka Lasbaher ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje članov preiskovalne komisije, povezano s to prodajo, ker bi tako lahko škodil samemu sebi v morebitnem kazenskem postopku ali če bi ga preiskovalna komisija razglasila za preiskovanca.

Je pa podrobnosti iz te "prodaje" pred Lasbaherjem komisiji pojasnil Simič. Nekdo, sam pravi, da ga ne pozna, mu je v enem od parkov v mestnem središču, ponudil 500 evrov za čist posel, pri katerem ne bo nastradal. Neznani posrednik ga je zatem odpeljal k notarju, kjer so bili Lasbaher in še dva človeka. Tam so mu prebrali dele pogodbe, s katero je za 57.000 evrov kupil Lasbaherjev delež v Progresiji. Simič je papirje podpisal in od posrednika vzel obljubljenih 500 evrov. Za kupnino 57.000 evrov ga potem nihče ni terjal, je pa na naslov koprskih zaporov, kjer prestaja zaporno kazen, prejel terjatve, da povrne dolgove Progresije. Simič je to pošto enako kot tudi pogodbe - na podoben način je na pobude istega posrednika za nagrado 500 evrov kupil še štiri do pet drugih podjetij, vendar se včeraj njihovih imen ni spomnil - raztrgal in vrgel stran. Povedal je še, da bo Lasbaherja tožil.

Lasbaher ni odgovoril niti na vprašanje o tem, kdo so bili novinarji, ki so pisali za Slovenski tednik, ali sta bila med njimi Ana Jud in Silvester Šurla. Molčal je ob vprašanjih, kdo se je skrival za psevdonimom Vid Videc in ali sta Gregor Kovačič in Jernej Novak resnični osebi ali psevdonima. Povedal je le, da je z vsemi novinarji sklenil avtorske pogodbe in jim izplačal honorarje. Skupaj z odvetnikom Penkom sta za poslovno skrivnost razglasila tudi odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s tem, kdo vse je njegov brezplačnik financiral. Lasbaher je povedal le, da je za to od nekega zasebnega podjetja najel 650.000 od drugega pa 680.000 evrov posojil, od katerih je 553.000 evrov že vrnil. Ali je bilo eno od teh podjetij Media polis? Tudi odgovor na vprašanje, kdo je bil tihi družabnik v Progresiji, ki je potem od projekta odstopil, ker se je o njem govorilo v državnem zboru, naj bi bil poslovna skrivnost, ki jo bo moral, tako kot vse druge, razkriti na zaslišanju, ki bo za zaprtimi vrati.

Na vprašanje, kako je bil povezan z drugim brezplačnikom Ekspres, je Lasbaher odgovoril, da je oblikoval in postavljal vse številke tega brezplačnika in bil njegov tehnični urednik. Za vse to je izdajatelju, to je podjetju Zame-tek, izstavil račune, čeprav z njegovim lastnikom Robertom Terškom o teh poslih nista sklenila nobene pogodbe. Tega, ali je v zameno tržil oglasni prostor, kot to trdi Teršek, pa se Lasbaher včeraj po posvetu z odvetnikom Penkom ni spomnil.