V fotogaleriji si poglejte kakšne so razmere po Sloveniji!

Pahor sklical sestanek glede pripravljenosti sil za zaščito in reševanje

Zaradi napovedanega deževja je predsednik vlade Borut Pahor danes sklical sestanek s pristojnimi, na katerem so preverili pripravljenost sil za zaščito in reševanje na napovedano deževje. Prisotni so mu zagotovili, da izvedeni ukrepi zagotavljajo učinkovito delovanje reševalnih služb v občinah in regijah, so sporočili iz kabineta premiera.

Prisotni na sestanku - ministrica za obrambo Ljubico Jelušič, poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Boris Balant - so Pahorju zagotovili, da izvedeni ukrepi zagotavljajo učinkovito delovanje tudi v primeru, da se bodo razmere še zaostrovale. Pristojni organi spremljajo razmere in bodo svoje ukrepe prilagajali razmeram na posameznih območjih, zagotavljajo.

Glede na meteorološke in hidrološke napovedi je bila po navedbah premierovega kabineta v sredo vzpostavljena potrebna pripravljenost Civilne zaščite RS, gasilcev in drugih reševalcev, hkrati pa okrepljeno delovanje centrov za obveščanje in podpornih služb v severnoprimorski, gorenjski in notranjski regiji. V četrtek je bila nato pripravljenost razširjena še na celjsko in ljubljansko regijo. Nekaterim občinam je bila nudena tudi materialna pomoč za zagotavljanje pripravljenosti reševalnih služb.

Z navedenimi ukrepi so seznanjeni tudi policija, ministrstvo za promet in Slovenska vojska, Gasilska zveza pa je še posebej določila ukrepe za pripravljenost v prostovoljnem gasilstvu na ogroženih območjih, so še sporočili.

Zaradi dežja močno narasla Poljanska Sora

Močne padavine so v občini Žiri danes že povzročile nekaj težav, in sicer je potok Sovra poplavil cesto Žiri-Rovte in ogrožal več stanovanjskih hiš. Trenutno se stanje umirja, gasilci in člani civilne zaščite pa se bojijo noči, ko so napovedane nove padavine, saj je Poljanska Sora že močno narasla.

Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v občini Žiri Damjan Govekar je za STA pojasnil, da ima Poljanska Sora visok vodostaj in se ponekod od Žirov dalje že razliva, v starih Žireh pri bencinski postaji je trenutno vodostaj slab meter pod mostom. Dviganje se je zaenkrat ustavilo, saj so padavine ponehale, a glede na napovedi meteorologov utegne biti ponoči situacija bolj kritična.

Člani prostovoljnih gasilskih društev v Žireh so pripravljeni. Z vrečami so že pomagali zaščiti nekaj stanovanjskih objektov in črpati vodo, kjer je ta zalila kleti. Potok Sovra je poplavil travnike in v Brekovici cesto Žiri-Rovte, ki je zaprta za ves promet.

Kot so pojasnili na kranjskem regijskem centru za obveščanje, trenutno na Gorenjskem večjih težav zaradi vremena ni. Gasilci so morali poleg Žiri posredovati le še na Bledu, kjer so črpali meteorno vodo iz kletnih prostorov stanovanjske hiše in odstranili drevo, ki je zaradi razmočenih tal padlo na streho stanovanjskega objekta.

Popolna zapora na Teharski cesti

V Celju je zaradi močnega deževja zaprta Teharska cesta oziroma podvoz pod železnico nasproti pošte. Poleg enot civilne zaščite so v pripravljenosti tudi celjski gasilci. V enoti je ekipa sedmih poklicnih gasilcev, prav tako so v pripravljenosti vsa vozila. Vodostaj je zaenkrat povečan, a ni še nevaren. Poleg podvoza pri pošti je v Celju zaprt tudi podvoz v Zagradu, kjer kanalizacija zaradi zamašenih oddokov ne požira vode.

Zjutraj je kazalo na možne težave na območju Bohinja in Železnikov, vendar se za zdaj stanje umirja, je za STA povedal vodja kranjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Jernej Hudohmet. Na celjski izpostavi pa so bili obveščeni, da so meteorne vode zalile trg v Vranskem.

Razen poplav meteorne vode v Vojniku in Celju drugih posebnosti na Celjskem ni, so STA pojasnili na celjski izpostavi uprave za zaščito in reševanje. Prav tako o morebitnih težavah zaradi obilnejšega dežja niso bili obveščeni na slovenjgraški izpostavi uprave za zaščito in reševanje.

Več o razmerah v prometu si preberite tu!

V Celju je zaradi močnega deževja zaprta Teharska cesta oziroma podvoz pod železnico nasproti pošte (na fotografiji). (Foto: Vesna Tripkovič)

Poplavljen podvoz v Zagradu (Celje). Fotografijo nam je poslal bralec. (Foto: Sebastian Delasu)

Zaradi padavin v Ljubljani poplavlja Gradaščica, zalilo je tudi nekaj podhodov

Zaradi zadnjih močnih padavin je v Ljubljani začela popravljati reka Gradaščica, ki grozi tudi v širšem delu mesta. Voda, ki je posledica močnega deževja, pa je poplavila cestne podhode na Celovški, Zaloški in Drenikovi cesti, so za STA povedali na Upravi RS za zaščito in reševanje.

V katerih delih popravlja Gradaščica, na upravi niso vedeli povedati, saj, kot so dejali natančnejših podatkov o tem nimajo časa zbirati. Da pa reka, kot so povedali, narašča bolj kot so predvidevali, da bo.

Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste so Celovška, Drenikova in Zaloška cesta (v Zalogu) zaradi poplavljenih podvozov zaprte.

V podvozu na Celovški cesti je v vodi obtičal avtobus Ljubljanskega potniškega prometa. (Foto: Tina Kosec/STA)

Z LPP sporočajo, da "v primeru poplav prihaja do večjih motenj pri izvajanju prometa, prav tako pa se linije preusmerijo na intervencijski obvoz. Trasa obvoza se določi na osnovi prometnih razmer in je ne napovedujemo vnaprej, nekateri alternativni obvozi bodo po Slovenčevi in Litostrojski. Zaradi tega potnikom svetujemo, da se za informacijo o stanju v prometu obrnejo na voznika ali pokličejo nadzorni center na telefonsko številko 01-5822-425".

Zaradi prometnih nesreč je na ljubljanski severni obvoznici zaprt tudi prehitevalni pas pred priključkom Ljubljana - Nove Jarše v smeri Kosez. Nastal je tudi zastoj. Na ljubljanski južni obvoznici je promet oviran v razcepu Malence iz smeri Debelega hriba proti Rudniku.

Z Mestne občine Ljubljana sporočajo, da prebivalci s poplavno ogroženih območij lahko na Komunalnem podjetju Ljubljana dobijo omejeno količino protipoplavnih vreč. Komunalno podjetje se nahaja na Tbilisijski cesti 61, kjer si prebivalci vreče s peskom lahko napolnijo od 15. ure naprej.

Več informacij o nevarnosti poplav v Ljubljani in o prevzemu protipoplavnih vreč lahko najdete na spletni strani Mestne občine Ljubljana.


Na Gorenjskem za zdaj brez večjih težav

V jutranjih urah je že kazalo, da bo problematično v Bohinju in Železnikih, zato je bilo na teh območjih izvedenih največ pripravljalnih aktivnosti. V pripravljenosti so občinski štabi civilne zaščite, prav tako gasilci, vse smo pozvali, naj preverijo zaloge protipoplavnih vreč in se organizirajo glede polnjenja vreč, je povedal Hudohmet. Ob tem je dodal, da se za zdaj razmere umirjajo.

Na Ajdovskem je prestopil bregove potok Lokavšček

V zaselku Na brodu v Lokavcu pri Ajdovščini je zaradi zajezitve potoka Lokavšček voda poplavila gostilno in bližnje skladišče. V Posočju in Baški grapi pa sta se sprožila dva manjša zemeljska plazova.

Kot je za STA povedal vodja občinskega štaba Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko, je v Lokavcu padlo 60 litrov dežja v pol ure. Narasel hudournik je zaradi zajezitve struge potok Lokavšček prestopil bregove. Visoka voda je poplavila prostore bližnje gostilne in skladišče domačega podjetja, višina materialne škode pa zaenkrat še ni znana. Kot je povedal Benko, ta zaradi hitrega ukrepanja ajdovskih gasilcev predvidoma ne bo velika.

Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Col pa so morali pomagati črpati vodo, ki je zalila pritlične prostore stanovanjske hiše na Otlici.

Zaradi močnega dežja sta se sprožila tudi dva manjša zemeljska plazova. Prvi je delno zasul cesto med Bukovim in Zakojco, drugi pa cesto v Knežke Ravne na Tolminskem.

Močno jesensko deževje

Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje v dneh od danes do nedelje zvečer pričakuje močno jesensko deževje, zlasti v zahodni Sloveniji. Opozarjajo na izredne vremenske in hidrološke razmere. "V noči na soboto pričakujemo najhujši val padavin," je na današnji novinarski konferenci dejal Brane Gregorčič z urada.

"Tekom naslednje noči bodo padavine močne tako v zahodni kot v osrednji Sloveniji," je dodal Gregorčič. Nemogoče pa je vnaprej predvideti, v katerem koncu natančno bo najmočnejši naliv, ki povzroči uničujoče hudourniške poplave.

V soboto popoldne pričakujejo oslabitev padavin, v noči na nedeljo pa se bodo padavine znova okrepile. Izboljšanje pričakujejo šele v nedeljo popoldne oz. v nedeljo zvečer.

Po Sloveniji že močno dežuje: Reke po vsej državi bodo konec tedna močno narasle

Do danes zjutraj je v severozahodni Sloveniji že padlo od 40 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, so zapisali na Agenciji RS za okolje. Močno jesensko deževje se bo nadaljevalo vse do konca tedna, zato bodo reke po vsej državi močno narasle. Mnogo rek, zlasti v zahodni Sloveniji, bo poplavljalo, povečala se bo možnost trganja zemeljskih plazov.

Padavine bodo predvidoma najmočnejše od petka do sobote dopoldne in potem od sobotnega večera do nedelje sredi dneva. V zahodni in južni Sloveniji bo do nedelje zvečer padlo še od 200 do 300 litrov dežja na kvadratni meter. Veliko dežja bo padlo tudi drugod - v osrednji Sloveniji od 100 do 150, v vzhodni pa od 50 do 120 litrov na kvadratni meter, napovedujejo na Agenciji RS za okolje (Arso).

V petek zvečer in v noči na soboto bodo najbolj narasle Soča s pritoki v zgornjem Posočju, Sava Bohinjka s pritoki, Idrijca s pritoki, Vipava s pritoki, Gradaščica in Poljanska Sora, Dravinja s pritoki, Kolpa in Reka. Zlasti Dravinja, Gradaščica, Poljanska Sora, Kolpa in Vipava bodo v noči na soboto že poplavljale.

V soboto zjutraj in dopoldne bodo še naraščale in poplavljale zlasti Vipava s pritoki, Reka s pritoki, Gradaščica in Kolpa. V soboto čez dan se bo povišala gladina vode na kraških poljih Notranjskega krasa. Poplavljala bo Ljubljanica na Ljubljanskem barju, pričela bo poplavljati Krka.

Za zahodni del države za danes in soboto razglasili rdeči alarm!

V noči na nedeljo bodo ponovno narasle reke v južni in jugozahodni Sloveniji, zlasti Vipava s pritoki, Reka s pritoki, Kolpa, Ljubljanica, gladina vode na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa se bo še povišala. Poplave ob reki Krki se bodo še povečale.

Do danes zjutraj je v severozahodni Sloveniji že padlo od 40 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, drugod, zlasti v osrednji in vzhodni Sloveniji, pa po podatkih Arsa od 20 do 40 litrov dežja na kvadratni meter.

Na agenciji za okolje so sicer za zahodni del države za danes in za soboto razglasili rdeči alarm oz. najvišjo stopnjo opozorila. Za preostanek države trenutno velja druga najvišja stopnja ogroženosti.

Severna Primorska v pričakovanju poplav

Po opozorilu o močnem deževju ob koncu tedna so občinski štabi Civilne zaščite na območju Severne Primorske v pripravljenosti. Grožnjo pa ponovno predstavlja plaz Slano blato nad Lokavcem, zato bodo na Ajdovskem posebej pozorni na dogajanje na plazišču.

Uprava RS za zaščito in reševanje je v četrtek izdala odredbo o povečani pripravljenosti ob koncu tedna, ko na širšem območju zahodne in južne Slovenije pričakujejo močno naraščanje vodotokov in poplavljanje zaradi obilnih padavin.

Kot je za STA povedal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač, so uredbe posredovali občinam, ki bodo morale ustrezno ukrepati. Sami pa so kupili dodatnih 6000 vreč, ki jih bodo po potrebi razdelili občinskim štabom za zaščito pred poplavljanjem. Ob koncu tedna so okrepili tudi dežurno službo v regijskem centru za obveščanje.

Stanje pripravljenosti je bilo uvedeno v vseh severnoprimorskih občinah, saj naj bi prav reke Idrijca, Vipava in Soča s pritoki najbolj narasle in poplavljale. Prav tako so v občinah vreče že napolnili s peskom, da jih bodo lahko uporabili ob hitrem naraščanju gladine rek in potokov.

Na Ajdovskem so v skrbeh tudi zaradi plazu Slano blato nad Lokavcem. Zaradi uničene površinske odvodnje na srednjem delu plazu, bi lahko velike količine padavin pripomogle k ponovnemu drsenju. Zato bodo po besedah vodje občinskega štaba CZ v Ajdovščini Igorja Benka še posebej pozorni na dogajanje na plazišču. V soboto pa si bo plaz ogledal tudi geolog. Kot je za STA povedal Benko, prebivalci Lokavca pod plazom niso ogroženi.

Občani na ogroženih območjih naj si pripravijo zadostne količine vode

Srečko Šestan z republiške uprave za zaščito in reševanje je zagotovil, da so ogrožene regije že oz. jih bodo obvestili o nevarnosti, ki lahko preti na njihovem območju. Prav tako so ustrezna opozorila poslali županom. Občani pa bodo konkretne napotke dobili od intervencijskih enot, je dejal.

Na upravi med ukrepi pred poplavo svetujejo občanom na ogroženih predelih, da po radijskem sprejemniku spremljajo poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite. Pripravijo pa naj si tudi pitno vodo zaradi možne motene preskrbe z vodo.

Iz nižjih prostorov in kleti prenesite hrano in dragocenosti v višje prostore zgradbe, živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče. Če bi lahko poplavna voda poplavila celotno zgradbo, kjer živite, pa umaknite vse dobrine k sosedu ali sorodniku, še svetujejo na upravi za zaščito in reševanje.

Interventne službe v povečani pripravljenosti

Uprava RS za zaščito in reševanje je ob napovedih obilnejšega deževja odredila povečano stopnjo pripravljenosti enot za zaščito in reševanje. Vodotoki v zahodnem delu države naraščajo, vendar razmere trenutno še niso izredne, je za STA dejal generalni direktor uprave Boris Balant, ki ljudi poziva k opazovanju razmer in pravočasnem javljanju težav.

Na osnovi napovedi agencije za okolje o povečani količini padavin predvsem v zahodnem delu države, je uprava za zaščito in reševanje na ravni države odredila povečano stopnjo pripravljenosti enot in služb za zaščito in reševanje. Tako so v povečani pripravljenosti regijski in občinski štabi civilne zaščite ter ostale podporne službe civilne zaščite. Poleg tega so v pripravljenosti tudi gasilske enote in ostale službe, ki v lokalnih skupnostih običajno sodelujejo pri odpravi posledic povečanih padavin in hudourniških voda, je pojasnil Balant.

Po njegovih besedah so vodotoki na območjih, kjer so bile napovedane obilnejše padavine, povečani in so v porastu, vendar zaenkrat nikjer ni izrednega stanja ali doseženih kritičnih meja. Pristojne službe obvladujejo svoje delo, pravi Balant. Tam, kjer so poplave ob neurjih običajne, je tudi tokrat pričakovati poplave kleti in cest, pravi Balant in ljudi poziva, naj dragocene stvari in druge premične predmete umaknejo v višje dele stavb.

Ljudi poziva tudi, naj opazujejo dogajanje v svojem okolju in o težavah takoj obvestijo regijske centre za obveščanje na številko 112. Prav tako naj v okviru svojih zmožnosti poskrbijo, da so očiščene intervencijske poti. Povedal je tudi, da so ob napovedi obilnejšega deževja logistični centri izdali nekaj protipoplavne opreme, vreče in dodatne potopne črpalke.

Možnost plazov v centralni in severovzhodni Sloveniji

Zaradi močnih padavin, ki so zajele Slovenijo, obstaja nevarnost zemeljskih plazov. Najbolj so izpostavljena območja v pasu centralne Slovenije, od zahoda oz. Tolminskega, preko Škofjeloškega, Posavskega hribovja, dela Obale, pa tudi severovzhodna Slovenija, je za STA dejal direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac.

"Na teh območjih je verjetnost pojava plazov precej večja. Vse je namreč odvisno od tega, kako so tla namočena. Na izpostavljenih območjih se kar hitro lahko doseže mejni prag za sprožitev plazov, ki je v Sloveniji že pri 100 milimetrih v 24 urah," pojasnjuje Marko Komac.

Na geološkem zavodu ljudem svetujejo, naj opazujejo, predvsem pri objektih na pobočjih, zaledje hiše oz. pobočje pod hišo. Če se v zaledju hiše pojavljajo razpoke in so precej aktivne oziroma, če se aktivno odpirajo, naj takoj zapustijo objekt, ker je lahko pojav plazu precej verjeten. Prav posebna navodila pa so po njegovih besedah na spletni strani geološkega zavoda www. geo-zs.si.

Sicer pa direktor Geološkega zavoda Slovenije obžaluje, da nima zavod svoje stalne dežurne službe za plazove. Center za zaščito in reševanje je zelo aktiven, nimajo pa geologov, pravi Komac in dodaja, da geologi ponavadi "pridejo v igro" šele po pojavu plaza.

"Na žalost je mentaliteta ljudi v Sloveniji še vedno na tej ravni, da raje post festum, se pravi po dogodku ukrepajo, namesto preventivno v njegovo preprečevanje. A to je narobe, ker preventive ni nikoli odveč," je prepričan. Omenil je, da je večina zakonodaje in akcij na tem področju usmerjena v naknadno odpravljanje posledic, ne pa v preventivno dejavnost.

Glede na to, da je v Sloveniji vsako leto več plazov in v vedno večjem obsegu, bi bilo po njegovem mnenju smiselno pospešiti spremembo zakonodaje. Najprej bi bilo treba v prostorske načrte, ki so v sprejemanju, obvezno vključiti tudi informacijo o plazljivih območjih, je predlagal.

"Zdaj tega ni, zato večina občin v svojih prostorskih načrtih to ignorira. Občine stalno opozarjamo in obveščamo, da jim lahko pomagamo, a razen nekaj občin, večjega interesa ni," zaključi Komac.

Povedal je še, da na ministrstvu za okolje razmišljajo, da bi prihodnje leto začeli s programom sistematične obdelave geoloških zemljevidov plazovitih območij po slovenskih občinah.