Ugotovitve KPMG o 130-milijonskem dolgu države do SŽ na majavih temeljih

Država se o dokapitalizaciji SŽ v višini 130 milijonov evrov, kolikor naj bi ostala družbi dolžna ob prevzemu infrastrukture pred več kot 10 leti, odloča na podlagi ugotovitev KPMG, ki pa so nastale na podlagi omejenih in v večjem delu nepreverjenih podatkov. Ker SŽ z Goranom Brankovičem (na fotografiji) na čelu od KPMG niso zahtevale revizije ali preiskave poslovanja, revizijska hiša tudi ne daje nobenih zagotovil za pravilnost zbranih podatkov. (Foto: Luka Cjuha)

Prav na podlagi tega poročila, ki ga je po naročilu SŽ opravila KPMG in v katerem hiša sploh ni preverjala morebitnih nepravilnosti, pa država namerava dokapitalizirati SŽ.

Ni šlo za revizijo po mednarodnih standardih

KPMG ni opravila niti revizije niti preiskave v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja ali mednarodnimi standardi poslov preiskovanja. Zato tudi ne dajejo nobenih zagotovil za ugotovljeno, je razvidno iz pridobljenih dokumentov.

Čeprav v KPMG ugotavljajo, da je država ob prevzemu infrastrukture nase prevzela premalo obveznosti, v analizo niso zajeli celotnega poslovanja družbe. Opozarjajo, da zato, ker je bila problematika "umetno izvzeta iz ostalega poslovanja družbe..., ne more biti predmet pravične in poštene presoje". Razlog za to pa bi lahko bili dogodki, ki so povezani s transakcijami odpisa terajtev/obveznosti in izločitvijo javne železniške infrastrukture iz SŽ, vendar v analizo niso bili vključeni.

Revizorji KPMG so namreč imeli na voljo le omejene podatke, na primer bilanco stanja s področja prometa in infrastrukture na dan 1. julija 1993 in zapisnik skupščine SŽ iz februarja 2001 ter dopis direktorja za ekonomiko SŽ na temo zakona o preoblikovanju in privatizaciji ter dokapitalizaciji SŽ iz začetka leta 2002. Večine dostavljenih podatkov KPMG tudi ni uspela preveriti zaradi časovne omejitve pregleda.

KPMG je poročilo za SŽ opravila na osnovi mednarodnega standarda sorodnih storitev. Direktor inštituta za revizijo Marjan Odar je pojasnil, da v tem primeru naročnik natančno opredeli, kaj mora revizor pogledati, oziroma pove, kaj želi od revizije. "Pravzaprav zbere podatke in je neke vrste podaljšana roka uprave. Ne poda pa stališča do pravilnosti ali nepravilnosti podatkov," je dejal Odar. Kot je še pojasnil, sta le revizija in preiskava tisti, ki podata mnenje. V KPMG so sicer na podlagi omejenih informacij ocenili, da je država ob izločitvi infrastrukture iz SŽ nase prevzela med 67 in 105 milijoni evrov premalo dolgov. V SŽ so kot merodajno vzeli kar zgornjo vsoto, ki je po revalorizaciji zrasla na dobrih 134 milijonov evrov.

Minister Vlačič ni prepričan o trdnosti ugotovitev KPMG

O trdnosti ugotovitev KPMG očitno dvomijo tudi na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič. Na naše vprašanje, ali je KPMG neizpodbitno dokazala prelivanje sredstev, so namreč odgovorili: "Revizija nam je bila predstavljena ob enem izmed obiskov na SŽ, kjer smo se seznanili z oceno revizije, da je do prelivanja sredstev, kot omenjate, prišlo." Ker so SŽ leta 2003 prejele državno pomoč in zato do leta 2013 po pravilih evropske komisije o dodeljevanju državnih pomoči do finančne injekcije niso več upravičene, nas je zanimalo, ali bi ugotovitve KPMG prestale presojo v Bruslju. Na to vprašanje nam na ministrstvu niso odgovorili.

So pa o nespornosti ugotovitev KPMG trdno prepričani v SŽ. "Revizija podjetja KPMG je nesporno ugotovila oškodovanje SŽ ob izločitvi premoženja javne železniške infrastrukture in njegovem prenosu na državo leta 2000. Ker hkrati s prenosom kapitala niso bile sorazmerno na državo prenesene tudi obveznosti, se je kapital SŽ zmanjšal," so dejali v SŽ in dodali, da "nikakor ne gre za državno pomoč, temveč za nadomestilo izpadlega kapitala družbe SŽ".

V SŽ "pozabili" na dosedanje dokapitalizacije

Podatki iz poslovanja SŽ, ki bi utegnili močno vplivati na ugotovitve KPMG, so dosedanje državne dokapitalizacije družbe in prevzemi dolgov, ki jih pregled ni zajemal. Država je tako na podlagi zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja SŽ leta 2003 dokapitalizirala družbo s pretvorbo terjatev v višini skoraj 22 milijonov evrov. SŽ so bile državi dolžne približno 3,6 milijona evrov prihodkov iz upravljanja javne železniške infrastrukture v letih 2001 in 2002, preostanek pa se je nanašal na neplačane davke in prispevke. Hkrati z dokapitalizacijo so SŽ izpeljale poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, da bi pokrile izgubo iz leta 2001 in delno pokrile izgubo leta 2002.

Država je nato leta 2004 na podlagi zakona o poslovni sanaciji holdinga SŽ kapital družbe okrepila še za slabih 40 milijonov evrov. Nase je takrat prevzela finančne obveznosti SŽ zaradi nakupa potniških vlakov v višini skoraj 20 milijonov evrov in SŽ dokapitalizirala še z 20 milijoni evrov denarnega vložka. Skupaj je torej država v sanaciji leta 2003 in 2004 SŽ dokapitalizirala z več kot 60 milijoni evrov, teh podatkov pa KPMG v poročilu, ki ga je pripravila za SŽ, ni zajela.

barbara.hren@dnevnik.si

SŽ tudi po izločitvi infrastrukture to zaračunavale

SŽ bi po mnenju našega sogovornika, ki je želel ostati neimenovan, morale KPMG posredovati informacije o sestavi prevozniške tarife pred prenosom infrastrukture na državo. Tarifa prevoznika je bila pred prenosom infrastrukture na državo sestavljena iz 12 do 16 odstotkov sredstev, ki so se namenjala za infrastrukturo. Potem ko je država infrastrukturo prevzela nase in jo začela financirati, prevoznik cene ni znižal, čeprav SŽ do tega deleža niso bile več upravičene, opozarja naš sogovornik. "To je eden od elementov, ki bi ga KPMG moral upoštevati v zaključkih, vendar jim ti podatki niso bili dani na razpolago," še pravi naš sogovornik.