"Nasilje ni samo tepež. Predvsem nad starejšimi obstaja veliko drugega nasilja in vse te oblike so izjemno prefinjene," opozarja Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo. Precej takšnih stvari so odkrili tudi prostovoljci upokojenci v projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki poteka že sedmo leto, pravi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak.

Tako kot so starši dolžni skrbeti za svoje otroke, velja tudi nasprotno. Kot so nam sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da je polnoletni otrok po svojih zmožnostih dolžan preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost ne velja samo v primeru, ko eden od staršev ali oba iz neopravičenih razlogov nista izpolnjevala preživninskih obveznosti do otroka.

Na terenu v okviru omenjenega projekta sodeluje več kot 2500 prostovoljcev, ki so doslej obiskali že 100.000 ljudi, pravi Kožuh-Novakova. Potrebe starejših ljudi, ki so jih zaznali na terenu, pa so različne: "Nekdo potrebuje topla oblačila, nekdo pogovor, spremljevalca za sprehod, prevoz k zdravniku. Precej ljudi je v denarni stiski, srečamo pa se tudi s sledovi nasilja in zanemarjanja, ki jih je več v mestu kot na vasi."

Med najkrutejšimi oblikami nasilja nad starejšimi je po mnenju sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darje Kuzmanič Korva opustitev nege inkontinentne osebe. Otroci, ki bi takšno osebo morali urediti, ji očitajo, da ni bila pridna, da je vpila, in jo pustijo v nesnagi. Koliko je takšnih primerov, je težko reči. "Vidimo jih šele, ko pridemo do njih," pravi. V gospodarski krizi pa so se začele pojavljati tudi nove oblike nasilja nad starejšimi. "Otroci pridejo domov, poberejo hrano in pokojnino. Nekateri hodijo v domove za starejše na obisk v času kosila. Dogaja se tudi to, da starejšim ne pustijo iti v dom, tu je po navadi v igri denar, s katerim se preživljajo otroci, in ne upokojenci, ki jim pripada," pojasnjuje.

"Pogosto se zgodi, da pridemo do človeka, mu omogočimo bivanje v domu za starejše, čez kakšno leto pa začne pripovedovati, kaj se mu je dogajalo doma, kako ni smel v dom, da so mu vzeli pokojnino, ga niso pustili k maši," izkušnje opisuje Darja Kuzmanič Korva.

Starejši ljudje niso vajeni govoriti o svojih težavah in tudi sami jih ne bodo šli reševat na center za socialno delo, opozarja Kožuh-Novakova. Pojasnjuje, da se bojijo stigem, za katero menijo, da bi se jih držala, če bi to storili. Zato je dobro, da njihove stiske zaznavajo v njihovem okolju. Ko jih obiščejo prostovoljci, je to zanje generacijsko kramljanje in ljudje se odprejo vrstnikom, dodaja Kuzmanič-Korvavova.

Veliko manj povedo, če jih obišče socialna delavka, saj mora z njimi šele vzpostaviti odnos, dodaja. Zato si pri ZDUS želijo, da bi se jim pridružilo še več prostovoljcev in da bi dobili več denarja za vključitev preostalih društev, ki v projekt še niso vključena.