EU spet neenotna glede Kosova

(Foto: Tomaž Skale)

Kot smo izvedeli iz diplomatskih virov v Prištini se bodo po vsem sodeč zahodne velesile do zadnjega trenutka pogajale s Srbijo in skušale doreči besedilo osnutka resolucije, s čimer bi se izognili javnemu spopadu Beograda in zahodnih držav med glasovanjem v East Riverju, kjer je sedež OZN.

Vsaj za zdaj pa, kot kaže, še ni jasno, kakšen bo rezultat tega glasovanja oziroma ali ima srbska vlada, ki je do zdaj edina vložila svoj predlog resolucije, zadostno podporo. Po srbskem predlogu bi resolucija pozvala Beograd in Prištino k začetku dialoga v zvezi z vsemi problematičnimi vprašanji, takšna formulacija pa ni všeč niti Prištini niti uradnima Washingtonu in Bruslju. Srbiji za potrditev predloga v generalni skupščini ZN zadostuje že navadna večina, saj v takšnih primerih procedura glasovanja ne predvideva absolutne večine.

Formulacija besedila srbskega predloga resolucije dejansko pomeni, da bi Kosovo in Srbija znova začela pogajanja o statusu Kosova, medtem ko je po mnenju kosovskih funkcionarjev in najmočnejših zahodnih vlad ta zgodba že davno končana. Priština in njeni zavezniki bi podprli formulacijo, ki govori o vprašanjih glede dobrososedskih odnosov ter krepitve načrta vključevanja Kosova in Srbije v integracijske tokove v EU, kar je pravzaprav predlagala tudi šefica evropske diplomacije Catherine Ashton. Njenega predloga ni podprlo pet članic EU, Španija, Ciper, Grčija, Romunija in Slovaška, ki še naprej nočejo priznati kosovske neodvisnosti. Kot se šušlja v zahodnih diplomatskih krogih, sta predlogu najbolj nasprotovala Španija in Ciper, medtem ko naj ostale države ne bi imele večjih pripomb.

EU tako znova ni uspela oblikovati skupnega stališča, povezanega s Kosovom, Ashtonova pa nima več veliko časa, da skuša srbskega predsednika Borisa Tadića, s katerim se bo predvidoma sestala jutri, prepričati v spremembe nekaterih formulacij v besedilu srbske resolucije, tako da bi se EU in Srbija le zedinili glede tega vprašanja.

Ti napori EU so po mnenju zahodnih diplomatov v Prištini povsem logični, saj se ne glede na to, kaj se bo ta teden dogajalo na sedežu ZN v New Yorku, niti generalni sekretar ZN Ban Ki Moon niti kateri koli drugi predstavnik ZN ne želi ukvarjati s Kosovom. Vsi skupaj poudarjajo, da bi moral od zdaj vlogo posrednika ali blažilca napetosti prevzeti Bruselj in s tem pomagati pri premagovanju ovir v odnosih med Kosovom in Srbijo, ki so še posebno napete na severu Kosova.

Prav zato čas objektivno ni niti na strani Kosova niti Srbije, saj z zavlačevanjem normalizacije odnosov med državama razmere na severu Kosova postajajo vse bolj nevarne, vedno več pa je tudi realnih možnosti za nove incidente. Kljub vsemu pa je jasno, da Prištino in Beograd čakajo novi pogovori, ki se bodo po vsem sodeč odvijali na najvišjem političnem nivoju.