O noveli zakona, razlogih za zamrznitev plač, morebitni splošni stavki in možnosti kompromisa smo se pogovarjali z ministrico in vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janezom Posedijem.

Gospa ministrica, tretje in četrte četrtine torej sploh nikoli ne boste izplačali, če bo zakon sprejet. Je to konec plačne reforme?

Pavlinič Krebs: Tako je. Tudi obrazložitev Umar kaže, da so bili v pomembnem delu zastavljeni cilji tudi na polovici plačne reforme že doseženi. Že na polovici reforme se je porabilo toliko sredstev, kot se je predvidevalo na začetku, notranja nesorazmerja med dejavnostmi so bila ustrezno odpravljena in razmerje bruto plače v javnem sektorju do dosežene bruto plače v gospodarstvu je na ravni, ki se je ob plačni reformi zasledovalo.

Ali s to novelo posegate tudi v zadnji dogovor, ki ga je del sindikatov parafiral, torej v usklajevanje plač, regres…?

Pavlinič Krebs: Ta zakon v ničemer ne posega v druge elemente. To bo stvar interventnega zakona. Za zdaj drugega, kot da se prepreči višanje plač v javnem sektorju, ni predvideno in verjamem, da bodo tudi določbe v tem zakonu v tej smeri.

Če sindikati sprejmejo in podpišejo dogovor…

Pavlinič Krebs: Je zakon nepotreben. Če podpišemo ali ne podpišemo, je edina razlika v tem, da se zaključi plačna reforma in prihrani dodatnih 200 milijonov evrov za odpravo teh dveh četrtin.

Gospod Posedi, to se sliši kot huda grožnja in velik izziv za sindikate.

Pavlinič Krebs: To ni grožnja. Je edini pravno korektni način.

Posedi: To ni pravno korektno. To je izkoriščanje moči, ki jo vlada ima, ker v naši državi oblast ne deluje, kot bi morala. Glede na predlagane rešitve si upam na glas reči, da gre za politično korupcijo, za kupovanje nekaterih večjih skupin sindikatov. Nesprejemljivo je, da 20.000 učiteljev določa usodo vseh javnih uslužbencev. V zakonu, kot sem razumel, predvidevajo neke minimalne kriterije, skupina, ki je dovolj močna ali ima dovolj politične podpore pa se bo lahko nato bolje izpogajala. Poleg tega zakon pomeni nov plačni sistem. Pohodi namreč razmerja, ki smo jih mi dogovorili, saj vsi niso odpravili nesorazmerij.

Posedi: Nismo naivni...

Bo ta novela omajala vašo odločitev o stavki?

Posedi:Grožnja vlade nas ne bo zastrašila. Prav tako ni pri nas nobene naivnosti, da bi kdo kaj dobil, če ne bo ustvaril pritiska. Bodite prepričani, da lahko vsak sindikat znotraj moje skupine blokira delovanje zelo vitalnih delov države. Na GZS je bilo ob napovedi stavke leta 2008 izračunano, da bi dan stavke veterinarjev stal gospodarstvo 3 milijone evrov. Da ne govorimo o gasilcih, carinikih, sodnikih, pa tistih, ki imajo obveznosti na schengenski meji… Pa letalskih meteorologov, brez katerih ne bo pristalo niti eno letalo v Sloveniji. Mi ne bomo sprejeli nobene rešitve, ki bo vsiljena. Kot je povedal kolega iz carine: lahko štrajkamo tudi leto dni.

V krizi ni mogoč razumen dialog

Pavlinič Krebs: Gospod Posedi grozi z demontažo normalnega delovanja države. Kolektivna pogodba ne bo več obvezna ravno zato, ker v krizi očitno ni mogoč razumen dialog. Prav tako ne drži, da naj bi po novem peščica odločala o večini. Je pa res, da glas tistih, ki jih je nekaj deset, ne more biti enak tistim, ki zastopajo 30.000 ali 40.000 ljudi. Poleg tega s to novelo ni nobenega posilstva nad kolektivnim dogovarjanjem. Še vedno se ohranjajo tako kolektivna pogodba za javni sektor kot panožne pogodbe, vendar pa se osnovni elementi primarno določijo z zakonom. Vlada mora imeti orodja, s katerimi lahko ukrepamo tudi v času krize. Notranjih razmerij, ki ste jih vi dogovorili z bivšo vlado, se ne dotikamo, mi jih samo ustavljamo na polovici.

Posedi: To, da razmerja ne bodo porušena, ne drži, saj učitelj na primer z odpravo 3. in 4. četrtine plačnih nesorazmerij ne bi pridobil nič, saj se mu plačni razred ne bi spremenil, medtem ko bi docent pridobil še dva plačna razreda. Če torej reformo ukinemo na polovici, bo razmerje med obema poklicema drugačno, kot bi bilo po koncu reforme.

Pavlinič Krebs: Prejšnja vlada je najprej sprejela sklep, da se sme za odpravo plačnih nesorazmerij porabiti 280 milijonov evrov, mene pa je na mizi čakala analiza ministra Viranta, ki je pokazala, da bo stala 450 milijonov evrov. Tako smo prišli do razkoraka, ki je v kriznih razmerah pomenil tempirano bombo. Če bi se držali prvotnih ciljev, bi plačno reformo zdaj že končali, saj smo planiranih 280 milijonov že porabili.

Gospod Posedi, kako boste pojasnili svojim članom, da bodo v primeru nepodpisa dogovora izgubili zadnji dve četrtini za odpravo plačnih nesorazmerij? Ali je stavka boljša rešitev kot predlagani vladni dogovor?

Posedi: Do odprave nesorazmerij bi po predlogu vlade prišlo le v primeru, da bi BDP presegel 3 odstotke, kar pa se v naslednjem desetletju ne more zgoditi. Zato bistvene razlike ali poslabšanja ne vidim.

Je možen kompromis ali je to zdaj vzemi ali pusti?

Pavlinič Krebs: Približevanje je že bilo. Cilj je bil še 200 milijonov evrov večje znižanje mase za plače.
Posedi: Ki ga boste sedaj tako ali tako realizirali s sklepom vlade.

Pavlinič Krebs: To ni tako enostavno. Vsak proračunski uporabnik bo v letu 2011 dobil maso za plače svojih uslužbencev za 5 odstotkov nižjo kot v letu 2010. To bo moral doseči z optimizacijo delovnih procesov, združevanjem notranjih organizacijskih enot in podobno.

Zniževanje števila zaposlenih

Kaj to dejansko pomeni, ali to pomeni zniževanje števila zaposlenih?

Posedi: Seveda, saj drugače ne bo šlo.

Pavlinič Krebs: Na nas je, da ne bomo nadomeščali tistih, ki ne gredo v pokoj. Združevali bomo podporne službe. Tretji del je krčenje notranjih organizacijskih enot.

Kako lahko to vpliva na kakovost javnih storitev?

Pavlinič Krebs: Slovenci smo znani po tem, da smo bolj papeški od papeža in smo iz evropskega pravnega reda prenesli v slovenskega veliko administrativnih opravil, ki nam jih ne bi bilo treba. Na teh delovnih mestih so seveda zaposleni javni uslužbenci in ti se na vse načine upirajo temu, da bi nepotrebna opravila sčrtali, saj se borijo za ohranitev svojih delovnih mest.

Če se vrnemo k zaposlovanju – cilj, da bi znižali število javnih uslužbencev, je že dolgo aktualen, kljub temu pa se njihovo število povečuje.

Pavlinič Krebs: Drži, da se je število javnih uslužbencev povečalo za 1400 v zadnjih dveh letih. Uradnikov je manj in tu gospod Posedi protestira, da so ti vedno bolj obremenjeni. V uniformiranem delu je vlada dovolila 400 dodatnih zaposlitev v vojski, 300 policistov in nekaj več kot 80 v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Število uslužbencev se je povečalo tudi v storitvenem delu, kjer je prišlo do povečanja potreb prebivalstva. V domovih za starejše je 400 novih zaposlenih, v vrtcih 700, na področju zdravstva še 400. Ob tem poudarjamo, da so plače v teh zavodih v pomembnem delu sofinancirane s strani uporabnikov, ki plačujejo storitve vrtcev in domov.

Posedi: To je osnovni problem – vlada ve, da mora število zaposlenih povečevati, ker so potrebe, po drugi strani pa nam očita njihove plače. Ker se to reflektira v masi za plače. To je za nas nesprejemljivo, da se stalno krči masa za plače, kljub temu, da se število zaposlenih zaradi realnih potreb prebivalstva povečuje. Jaz vam lahko prinesem 250 plačilnih list za mesec junij in za isti mesec prejšnjega leta in vse te so danes nižje, kot so bile takrat. To je zgodba o povprečjih.

Vsaj eno leto mirujmo!

Pavlinič Krebs: Mi do zdaj nismo znižali nobene plače. Prosim le, da bodimo razumni, ker moramo zmanjšati javno porabo, ustavimo se na tej točki in vsaj eno leto mirujmo.
Posedi: Ne, gospa ministrica, ni treba zmanjšati javne porabe, treba je povečati zmožnosti, kapacitete in konkurenčnost našega gospodarstva. Tega pa ne počnete, zato ne vidimo nobenega smisla v tem, da bi se čemur koli odpovedovali.

Gospa ministrica, je torej vlada dovolj aktivna pri varčevanju tudi na drugih področjih ali res režete le pri plačah, ker je to najlažje?

Pavlinič Krebs: Od prvega dne mandata smo sprejeli gore varčevalnih ukrepov. Za skoraj 600 milijonov evrov smo zmanjšali naložbe, kar pomeni tudi zmanjšanje gospodarske rasti, za katero očita gospod Posedi tej vladi, da je s svojim neustreznim ravnanjem ne spodbuja. Ob vsakem rebalansu smo morali nižati materialne stroške, pogajali smo obstoječe pogodbe na področju javnih naročil, samo na področju informatike smo znižali stroške od 10 do celo 40 odstotkov na posamezni pogodbi, nižali smo stroške za telefonijo.

Jutri je seja stavkovnega odbora vaših sindikatov, kaj je pričakovati?

Posedi: Dobili bomo odgovor na vprašanje, kateri sindikati so pripravljeni stavkati in kakšni so njihovi notranji postopki, da dogovorimo dinamiko dogajanj. Napovedali smo že, da bo 1. septembra znan datum stavke, 10. septembra pa stavkovne zahteve.

Stavka bo torej že septembra?

Posedi: Zanesljivo bo pred lokalnimi volitvami.

Bo to stavka do izpolnitve zahtev?

Posedi: Smisla v »minuti za spomin na preminulega« ne vidimo. Zastavili jo bomo tako, da bomo dosegali cilje, ki jih naše članstvo od nas pričakuje.

Pavlinič Krebs: To, kar je povedal gospod Posedi, kaže, da ni pomembna javnofinančna situacija in perspektiva te države, pomembno je, da dosežejo to, kar se običajno pred volitvami doseči da. S prejšnjo vlado vam je uspelo, nesporno. Dosegli ste nevzdržno plačno reformo in isto logiko imate sedaj.

Posedi: Dokler vi niste začeli z nasiljem v državnem zboru nad našimi dogovori, se mi tudi nismo želeli politično tega lotevati. A očitno politika razume le pritisk volilcev. To je enostaven odziv na to, ko vlada samovoljno skozi parlament sprejema enostranske rešitve. Torej je treba nagovoriti politiko v trenutku, ko ta potrebuje ljudi in jih le v tem trenutku posluša.

Ali lahko ocenite kot političarka, kaj lahko taka stavka pomeni za politične stranke v vladi pred lokalnimi volitvami?

Pavlinič Krebs: V vsakem primeru pomeni problem. Problem, ki se ustvari z videzom, da je vlada neuspešna pri ravnanju s socialnim dialogom, s sindikati...

Posedi: Žal ne gre zgolj za videz.

Pavlinič Krebs: … Nikoli nisem skrivala skrbi, če bo do tega prišlo, zato tudi z dolžno skrbnostjo realiziram socialni dialog že od meseca junija. To je pa vse, kar lahko kot posameznica tudi naredim. Še enkrat poudarjam, da predlog vlade ne kliče po stavki.