To se bo zgodilo v primeru, če se bo država, natančneje ministrstvo za okolje in prostor, odločila traso tretje razvojne osi na odseku med Novim mestom in Metliko zarisati na območju Dragomlje vasi, kjer uradno domuje tudi Južna. Ta ima po javno dostopnih podatkih kot fizična oseba v lasti približno deset zemljišč v gozdu zahodno od omenjene vasi, ki bi ga lahko po eni od dveh različic trase prečkala nova hitra cesta. Za Južno je za zdaj edina večja težava, da z zemljišči že od marca ne more prosto razpolagati. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je namreč v začetku julija zaradi preiskave sumov zlorabe položaja in pranja denarja prek družb v Liechtensteinu še za tri mesece podaljšalo zaznambo prepovedi omenjenih zemljišč, ki jo je prvič vpisalo konec marca.

Po uradnih podatkih je Dari Južna lastnik skoraj 34.000 kvadratnih metrov gozda na širšem območju Suhorja postal 18. julija 2008. Takrat je zemljišča na Južno s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja prenesel njegov oče Božidar Južna. Le štiri mesece prej je ministrstvo za okolje in prostor javno objavilo študijo variant s predlogom najustreznejše rešitve za gradnjo ceste med Novim mestom in slovensko-hrvaško mejo v Beli krajini. Med šestimi trasami, ki jih je preučilo ministrstvo, bi gozd med Dragomljo vasjo in Sodjim Vrhom, kjer ima Južna del zemljišč, prečkali dve.

Avtorji študije so nato kot najprimernejši različici izbrali dve trasi. Prednost so po kriteriju prostorskega razvoja, gradbeno-tehničnega vidika in vplivov na okolje dali trasi, ki se zemljiščem v lasti Južne domala v celoti izogne. Kot drugo najprimernejšo pa so označili različico, ki predvideva, da bi se krak hitre ceste iz Novega mesta na odseka do Črnomlja oziroma do Metlike razcepil prav v gozdu, zahodno od Dragomlje vasi.

V tem primeru bi se državni načrtovalci nove hitre ceste težko izognili zemljiščem v lasti Južne. Po podatkih iz zemljiške knjige so ta razporejena v štiri podolgovate pasove, ki bi jih cesta prečkala skoraj pravokotno. Naključno ali ne, so šli Južni na roko tudi v "njegovi" občini Metlika, saj so ministrstvu konec aprila 2008 sporočili, da kot najoptimalnejšo traso podpirajo tisto, ki bo proti Novemu mestu vodila skozi gozd, zahodno od Dragomlje vasi. Tej trasi so se na ministrstvu med drugim odpovedali prav zaradi nujnosti poseganja v omenjeno gozdnato območje, ki bi lahko ogrozilo turistične dejavnosti na območju Sodjega Vrha in Gradnika. Nekaj mesecev kasneje so v občini Metlika stališče spremenili. Zaradi izogibanja zamud pri načrtovanju ceste so se raje pridružili občinama Črnomelj in Semič pri zagovarjanju različice, ki jo je kot najprimernejšo že prvotno predlagalo ministrstvo.

Kljub temu lahko Južna še vedno upa na zanj ugodnejši razplet določanja trase nove razvojne osi. Državni prostorski načrt za njen južni del naj bi bil po zatrjevanju ministra za promet Patricka Vlačiča končan predvidoma šele julija 2012, Vlačič pa je ob nedavnem obisku v Beli krajini dejal, da je za odsek do Metlike še vedno v pripravi študija variant. Južna sicer s prodajo zemljišč, ki jih je dobil brezplačno, ne bi zaslužil malo. Čeprav je povprečna ponudbena cena kvadratnega metra gozda po podatkih Slonep.net med januarjem 2009 in marcem 2010 znašala 0,57 evra, prav na omenjeni spletni strani opozarjajo, da je lahko pri špekulativnih poslih, kjer prodajalec računa na spremembo namembnosti zemljišča, cena kvadratnega metra tudi do nekaj stokrat višja.

Če bi torej Darsu, morebitnemu drugemu investitorju ali špekulantu uspel prodati "le" 10.000 kvadratnih metrov gozda, bi lahko zanj iztržil tudi do pol milijona evrov. Še več bi dobil, če bi svoje parcele, ki mejijo druga na drugo, združil v eno, ki bi jo morala nato država v celoti odkupiti. Južna sicer včeraj uradnih pojasnil na temo zemljišč v njegovi lasti ni želel dajati.

primoz.cirman@dnevnik.si