Graditi so ga začeli spomladi po sicer večletnem prelaganju načrtovane naložbe, vredne več kot 840.000 evrov, za katero je ljubljanski univerzi zagotovilo denar pristojno visokošolsko ministrstvo. Nared bo predvidoma jeseni, tako da lahko pričakujemo, da bo vrtna zbirka tropskih rastlin še pred zimo dobila stalno domovanje v tropskem rastlinjaku z več kot 500 kvadratnimi metri površine.

Dosedanji odnos pristojnih državnih organov do ene najstarejših neprekinjeno delujočih slovenskih kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki je bila pred dvema letoma razglašena tudi za državni spomenik kulturnega pomena, pa se je nazorno pokazal tudi v jubilejnem letu vrta. V začetku julija je ljubljanski botanični vrt gostil evropski konzorcij botaničnih vrtov -sredi gradbenih del, namesto da bi mu omogočili, da visoki jubilej pričaka dostojno urejen in posodobljen.

Kakor koli že, novi rastlinjak za tropske rastline v botaničnem vrtu zdaj že dobiva ogrodje, gradbeniki so že postavili novo sprejemno dvorano, ki bo povezana tudi s starim rastlinjakom. Za obnovo zadnjega je vodstvo botaničnega vrta začelo zbirati prostovoljne prispevke in donacije že v lanskem letu. Tem bolj smotrno bi ga bilo obnoviti hkrati z izgradnjo novega rastlinjaka, ker bodo tudi vanj posegli z nekaterimi novimi napeljavami.

Državna blagajna imuna za lesne črve

Stari rastlinjak je iz leta 1955 in je že dodobra odslužil, vredno pa bi ga bilo ohraniti in obnoviti za bodoče rodove (načrte zanj je izdelal dr. Gaberščik kot seminarsko delo pri profesorju Plečniku). Toda pri zagotovitvi denarja (po zadnjih izračunih univerze 250.000 evrov) za njegovo sanacijo se državi spet zatika.

Ljubljanski župan Zoran Janković je prejšnji mesec javno povedal, kako je mestna občina že spomladi pristojnim ministrstvom predlagala, da bi namenski denar (500.000 evrov) za izravnalni ukrep zaradi odstranitve zaščitene rdečelistne bukve pri Operi namesto za prvotno predvideno sanacijo tivolskega ribnika namenili botaničnemu vrtu za obnovo starega rastlinjaka in druge potrebe. Ljubljanski župan je pred dnevi povedal, da je kulturno ministrstvo s tem soglašalo, medtem ko pristojne strokovne službe ministrstva za okolje in prostor vztrajajo pri tem, da se denar nameni za sanacijo tivolskega ribnika.

Od padle bukve bodo imele korist tivolske žabe

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je vlada v začetku leta 2006 izdala odločbo, s katero je na predlog ljubljanske mestne občine kot izravnalni ukrep za odstranitev bukve pred Opero določila izvedbo "revitalizacije" ribnika v Tivoliju, kar so tudi vključili v ureditveni načrt za območje Opere. Določili so, da mora kulturno ministrstvo izvesti izravnalni ukrep še pred izdajo uporabnega dovoljenja za obnovljeno Opero. Kulturno ministrstvo pa je okoljskemu ministrstvu v začetku maja poslalo pisno pobudo, da bi "zaradi neizvedljivosti revitalizacije tivolskega ribnika opredelili nov izravnalni ukrep, in sicer ureditev Botaničnega vrta". Toda na kasnejših usklajevalnih sestankih med ministrstvom za kulturo in mestno občino, zavodoma za varstvo kulturne dediščine in za varstvo narave ter okoljskim ministrstvom so ugotovili, da bi bila revitalizacija tivolskega ribnika vendarle izvedljiva ob manjših spremembah in dopolnitvah projekta. S tem bi tudi izpolnili pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za Opero. "Po naših informacijah se dejavnosti za izvedbo revitalizacije ribnika v Tivoliju nadaljujejo," so še povedali na ministrstvu za okolje in prostor.

To pa verjetno pomeni, da bo moral vodja ljubljanskega botaničnega vrta dr. Bavcon tudi v jubilejnem letu še naprej sam zbirati prostovoljne donacije za sanacijo starega rastlinjaka, medtem ko bosta ministrstvi še zapravljali čas in denar za analize o tem, kako obnoviti tivolski ribnik.