Usodo finančno izčrpanega holdinga so namreč zapečatile družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki so glasovale proti prisilni poravnavi. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi se sicer izteče šele jutri, vendar preostali upniki (Hypo Banka, Zlata Moneta II...) izida ne morejo več spremeniti, saj bi moralo prisilno poravnavo podpreti najmanj 60 odstotkov vseh navadnih upnikov.
"Proti prisilni poravnavi smo glasovali, ker smo ocenili, da lahko svoje terjatve dobimo poplačane v večji meri in hitreje (o.p. v stečaju) kot v prisilni poravnavi," nam je povedal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli. Družbe iz Skupine Pivovarna Laško sicer že od vsega začetka niso bile naklonjene prisilni poravnavi, jeziček na tehtnici pa je dokončno prevesilo poročilo o načrtu finančnega prestrukturiranja Centra Naložb, ki ga je pripravil Dean Mikolič, direktor družbe P&S Group. Mikolič je namreč v svojem poročilu ocenil, da ne obstaja niti 50 odstotkov možnosti, da bi upniki dobili poplačanih vsega 7,5 milijona evrov od kar 82 milijonov evrov obveznosti.
Celotna prisilna poravnava Centra Naložb je sicer temeljila na 30-milijonski dokapitalizaciji, ki bi jo morala izvesti novoustanovljena družba TS Zeron Imperial, katere lastniki uradno domujejo na Komorskih otokih. Toda, kot smo že poročali v Dnevniku, TS Zeron Imperial k svojemu pismu o nameri ni predložil nobenih garancij, pismo o nameri pa ni bilo zavezujoče.
"Morebitnemu dokapitalizatorju smo dali na voljo več kot dovolj časa, da predloži bančno garancijo, pokaže denar ali kako drugače dokaže resen namen," je za Dnevnik povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko in dodal: "Ocenjujemo, da je šlo zgolj za zavlačevanje in kupovanje časa." Kot nam je včeraj potrdilo več virov, se je TS Zeron Imperial pred dnevi tudi uradno umaknil od svoje namere in direktorja Centra Naložb Bojana Rajerja obvestil, da sredstev za dokapitalizacijo niso mogli zbrati.
Centru Naložbe je sicer ostalo za vsega dobrih sedem milijonov evrov premoženja, vendar pa je unovčljivost tega premoženja vprašljiva. Glavnino premoženja namreč predstavljata 1,9-milijonsko posojilo družbi Kolonel in 4,5 milijona evrov težka terjatev do družbe Fimes Gregorja Mesariča. Po ocenah Mikoliča obstaja manj kot polovična verjetnost, da bi Kolonel in Fimes svoje obveznosti sploh lahko poravnala, saj za to nimata sredstev.
