Odzivi na dogovor med Pahorjem in Kosorjevo: Politične stranke ga večinoma pozdravljajo, najbolj kritična je SNS

Ljubljana - V koalicijskih strankah in v SLS pozdravljajo dogovor premierov Slovenije in Hrvaške Boruta Pahorja in Jadranke Kosor o smeri rešitve vprašanja dolga hrvaških varčevalcev LB na podlagi sporazuma o nasledstvu. V SDS opozarjajo, da se Hrvaška vede, kot da sporazum o nasledstvu ne bi veljal. SNS pa meni, da Pahor na tak način ne bo dosegel ničesar.

Jadranka Kosor in Borut Pahor. (Foto: Stanko Gruden/STA)

Predstavnik SD za stike z javnostjo Denis Sarkić je dejal, da so v stranki zadovoljni z današnjim srečanjem premierov v Bohinju. Za SD je način reševanja odprtih vprašanj med državama, ki je v evropskem duhu sodelovanja, prava smer. To je hkrati namreč "spodbuda in vzor za vse voditelje in države v širši regiji, še posebej za države na Zahodnem Balkanu".

"To je tudi spodbuda za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, kar je prednostna naloga obeh vlad," je nadaljeval Sarkić. V SD so po njegovih besedah zadovoljni, da "se krepi trdnejše zavezništvo med dvema prijateljskima narodoma".

Tudi v LDS podpirajo rezultate današnjega srečanja Pahorja in Kosorjeve v Bohinju. "Gre za namero za pomemben preboj v času svetovne finančne in gospodarske krize in dober zgled v širši regiji," je za STA poudaril Jelko Kacin.

Poskus rešitve že skoraj dve desetletji trajajoče blokade LB Zagreb, iskanje rešitve za njene varčevalce, izvršba sodnega poplačila dolgov kreditojemalcev do LB Zagreb ter odpiranje možnosti za vstop NLB na hrvaški trg so po Kacinovih besedah "hvalevredni poskus in dobrodošli koraki za okrepitev medsebojnega zaupanja, za uveljavitev pravnega reda EU na skupnem evropskem pridruženem trgu in za gospodarsko okrevanje obeh držav".

Oživitev prizadevanj za iskanje rešitev za LB Zagreb v okviru baselske Banke za mednarodno poravnavo pa je po njegovih besedah "pomemben konkreten korak, ki zahteva tudi hiter operativni dogovor in praktično uresničitev v korist gospodarstev in državljanov vseh naslednic nekdanje Jugoslavije".

V DeSUS pozdravljajo, da dialog s sosednjo Hrvaško teče. "Pomembno je, da se državi dogovarjata," je za STA dejal predsednik stranke Karl Erjavec. "Očitno pogovori v Bohinju nakazujejo, da bodo problem reševali v okviru nasledstvenih vprašanj, to pa je prava pot," je ocenil. DeSUS pričakuje, da bo končni cilj ta, da bo NLB lahko znova poslovno sodelovala na Hrvaškem.

Po besedah sekretarja stranke Zares Bogdana Biščaka v stranki pozdravljajo "vsak napor, da se rešijo odprta vprašanja po racionalni poti in ob upoštevanju interesov obeh držav". Podrobnosti pa v stranki ne poznajo in jih zato tudi ne morejo komentirati, je še dodal.

V opozicijski SDS so ponovili stališče predsednika SDS Janeza Janše. Ta je v petek v Lepeni dejal, da je Hrvaška podpisala sporazum o nasledstvu, zdaj pa se ravna, kot da ta sporazum ne bi veljal.

V SLS v prvi oceni pozdravljajo "nakazano smer", pričakujejo pa, da se bo predsednik vlade Pahor čim prej sestal z vsemi predsedniki parlamentarnih strank in jim pojasnil podrobnosti, je za STA dejal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik.

SNS pa meni, da premier Pahor na tak način "ne bo dosegel ničesar". Po mnenju SNS bi morali namreč upoštevati zakon, ki ga je Hrvaška izdala kmalu po njihovi osamosvojitvi in s katerim je prevzela vse dolgove vseh bank na svojih tleh, je dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič.

Arhar opozarja na širši problem deviznih vlog v nekdanji državi

Nekdanji guverner Banke Slovenija France Arhar, ki je sodeloval v pogajanjih o nasledstvu, je po dogovoru med premieroma Slovenije in Hrvaške v Bohinju za STA ocenil, da če je "današnji dogovor pot v Basel, potem je pravi odgovor in pravi dogovor". Opozoril pa je, da gre pri deviznih vlogah za širši problem nasledstva, ne le Ljubljanske banke.

Arhar je v telefonskem pogovoru za STA izpostavil, da če današnji dogovor med premieroma obeh držav, Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, pomeni reševanje v skladu s sporazumom o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji, potem se bo problem hrvaških deviznih varčevalcev Ljubljanske banke prenesel pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu. Toda tam bodo morale sodelovati vse naslednice, ob Sloveniji in Hrvaški še BiH, Makedonija in Srbija, ki bodo morale doseči rešitev skupaj in za vse devizne vloge v nekdanji skupni državi, ne le za vloge nekdanje Ljubljanske banke.

Arhar je spomnil, da je že v prvem krogu pogajanj v Baslu, ki so potekali po podpisu nasledstvenega sporazuma od decembra 2001 do julija 2002, prišlo do kompromisnega predloga švicarskega guvernerja, ki je bil po Arharjevih besedah v kombinaciji principa glavnega sedeža banke in delovanja banke preko podružnice v Zagrebu. Toda Hrvaška in BiH sta tovrstni rešitvi nasprotovali.

"Hrvaška in BiH sta zagotavljali samo eno rešitev. Tisto, ki prikazuje, koliko naj bi bila dolžna podružnica, ne glede na to, kje je ta podružnica plasirala svoje premoženje. Enostavno jih ni zanimalo, komu je ta podružnica denar posodila, niti ne, kakšen je bil režim v bivši Jugoslaviji v zvezi z zbiranjem deviznih vlog in vseh deviznih prilivov, ki so večinoma morali iti na devizne račune Narodne banke v Beogradu oz. na račune, ki jih je imela banka v tujini," je pojasnil Arhar.

Spomnil je, da je Slovenija ob osamosvojitvi sprejela garancijo za vse bančne vloge, brez razlik. In tedaj je bilo na slovenskem ozemlju pet "tujih" bank - štiri iz Srbije in ena iz Hrvaške. "Njihovi varčevalci pa so dobili izplačano vse, kar so imeli na teh računih, brez kakršne koli diskriminacije," je povedal in namignil, da bo potrebno v Baslu govoriti tudi o teh zadevah. Zato je vprašanje zgolj Ljubljanske banke v Zagrebu pravzaprav le poenostavljanje širšega, multilateralnega problema, je poudaril.

Pojasnil je, da sta bili v nekdanji Jugoslaviji dve jamstvi - dinarske vloge je garantirala Narodna banka Jugoslavije (NBJ), devizne vloge pa federacija. "To dejstvo deviznih vlog, ker ni garantirala posamezna republika, je zelo pomembno v kontekstu razprave, kakšen delež je treba pokriti. Poleg tega nam državam naslednicam otvoritvena bilanca NBJ niti zaključna bilanca še ni bila predstavljena, čeprav smo od Beograda to večkrat zahtevali. Zato to ni samo bilateralno, ampak je multilateralno vprašanje," je poudaril.

Na koncu pa je še opozoril, da bodo pogajanja v Baslu verjetno dolgotrajna. "Tu moramo biti realni. Ko sem se pogajal za jugoslovansko zlato, sem se pogajal tri leta z ostalimi guvernerji bank. Dokler stvari niso na skupnem imenovalcu, si nihče ne bo upal česa prejudicirati. Kar koli bo na koncu, bo pomenilo denar," je še opozoril.