Na vladnem uradu za verske skupnosti odločbo ustavnega sodišča o zakonu o verski svobodi še vedno preučujejo

Ljubljana - Na vladnem uradu za verske skupnosti (UVS) že skoraj tri mesece preučujejo odločbo, s katero je ustavno sodišče (US) po dobrih treh letih razveljavilo nekatere člene zakona o verski svobodi. Kot je na okrogli mizi z naslovom V čigavo korist je odločilo ustavno sodišče, Vatikana ali Slovenije? povedal svetovalec v UVS dr. Gregor Lesjak, je odločba napisana tako, da niti pravnikom na uradu ni jasno, kako jo preliti v zakonske člene. Nekatere formulacije v odločbi so nerazumljive, sporni členi zakona o verski svobodi, ki jih je US pustilo nedotaknjene, pa ostajajo še naprej nejasni. Okroglo mizo je pripravilo Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, udeležilo pa se je je nekaj deset ljudi, ki so v razpravi hudo negodovali zaradi "vse večjega vpliva in moči RKC".

Gregor Lesjak

Po zakonu o verski svobodi se lahko neka verska skupnost registrira, če premore vsaj sto polnoletnih članov, slovenskih državljanov ali tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, in če deluje v Sloveniji vsaj deset let. US je to določbo razveljavilo in zakonodajalcu naložilo, da v enem letu pripravi nova merila za registracijo. Po Lesjakovih besedah pa US ni ponudilo orodij za izdelavo ustavno nespornih meril. Ker je zapisalo, da je pravni položaj verskih skupnosti enak pravnemu položaju drugih nazorskih združenj, pa to po Lesjakovem mnenju pomeni, da se lahko kot verska skupnost poslej registrira "katero koli svetovnonazorsko združenje, tudi združenje ateistov".

Tri slepe pege

Preglavice uradnikom na UVS povzroča tudi to, da je US izrecno prepovedalo zaposlovanje posvečenih oseb v bolnišnicah in zaporih, ne pa tudi v vojski in policiji. To naj bi storilo zato - tako Lesjak - ker zaposlovanje posvečenih oseb v bolnišnicah in zaporih ureja zakon, v vojski in policiji pa podzakonski akti. Po mnenju dr. Lesjaka so bolniški in zaporniški duhovniki s tem diskriminirani. "Grozljivo nejasen" pa naj bi bil po njegovem nerazveljavljeni člen, po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije. "Takšne so a priori kar vse, ne glede na to, kakšne so v resnici," je menil Lesjak.

Za sociologa dr. Sreča Dragoša odločba US ni slaba, dobra pa tudi ne, v nasprotju z ločenim mnenjem sodnice Krisper Kramberger, za katero je "odlično pravno besedilo". Dragoš je v ustavni odločbi našel tri "slepe pege". US je po načelu ločenosti države od verskih skupnosti zreduciralo zgolj na simbolno raven, materialno plat pa je pustilo ob strani, je dejal. "Da ne bi nastal vtis zlepljenosti države s kakšno versko skupnostjo, je prepovedano zaposlovati duhovnike v bolnišnicah in zaporih, ni pa prepovedano financirati verskih skupnosti za opravljanje tovrstne dejavnosti. To pomeni, da bodo verske skupnosti za opravljanje pastoralnega dela v bolnišnicah in zaporih dobivale denar neposredno iz proračuna. Težava je v tem, da US ne razlikuje med financiranjem splošne dejavnosti verskih skupnosti, na primer dobrodelne dejavnosti preko Karitas, kar ni sporno, in financiranjem verskih storitev, kot so maše in podobno, kar je sporno," je sodišče kritiziral Dragoš.

Ni splošno koristnih organizacij

Tudi Dragoš je poudaril, da ni splošno koristnih organizacij: "Vsaka organizacija, naj bo društvo zbiralcev znamk ali verska skupnost, je lahko družbeno koristna, družbeno nepomembna ali družbeno škodljiva. Sociologi smo na zgrešenost klasičnega funkcionalizma očitno premalo glasno opozarjali." Presenetila pa ga je tudi "ignoranca sodišča glede 10. člena", po katerem lahko otroci šele s 15. letom sprejemajo odločitve, povezane z vero. Dragoš domneva, da so v Cerkvi ta člen izsilili, da bi lahko birmali več otrok.

Po Dragoševem mnenju so možni štirje scenariji. Mogoče bi bilo udejaniti radikalni predlog Janeza E. Kreka iz leta 1905, po katerem bi morale biti država in verske skupnosti ločene v simbolnem in materialnem smislu, a ta scenarij ni verjeten. Lahko bi zakone izboljšali, na primer tako, da bi uveljavili "Gulič-Koseljev zakon, ki rešuje vse slabosti, na katere opozarja US". Lahko se le navidezno trudimo, da bi se stvari izboljšali ali pa - tako kot so delale vse vlade do Janševe - glavo tiščimo v pesek in ne spremenimo nič, je menil Srečo Dragoš.

Za odvetnika Vlada Begana ni bile dileme, v čigavo korist je odločilo US: "Vatikan je dobil vse tisto, kar si je želel, vojska ga tako ali tako bolj zanima kot bolnišnice in zapori." Po Beganovem mnenju RKC ne more biti splošno koristna organizacija, saj v svojem nauku diskriminira ženske in homoseksualce, se zavzema za smrtno kazen, indoktrinira otroke in odpadnikom grozi s peklom.