Kdo bo plačal in kdo nadzoroval
Na Veterinarski upravi Republike Slovenije (Vurs), kjer načeloma podpirajo idejo o ustanovitvi živalske policije, opozarjajo, da je treba istočasno temeljito preučiti, kakšen model takšne službe bi bil najprimernejši za slovenske razmere.
"Ali takšno službo organizirati na državni ali lokalni ravni ali jo morebiti zaupati nevladnim organizacijam? Kako financirati delovanje takšne službe? Kako zagotoviti strokovno podporo in nadzor delovanja?" so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih ob tem zastavlja Matjaž Emeršič z Vursa in hkrati poudarja, da ustanovitev živalske policije ne zadeva samo Vurs.
Po njegovem mnenju bi morali pri tem sodelovati tudi drugi državni organi, saj gre za vprašanja dodelitve javnih pooblastil, zagotavljanja finančnih sredstev, sodelovanja lokalnih skupnosti in drugih vprašanj.
Glede predloga novega zakona o zaščiti živali, ki ga je pripravila Univerza v Mariboru oziroma diplomantka mariborske pravne fakultete Tina Tement, pa Emeršič pravi, da diplomske naloge s pravnega vidika ne morejo komentirati, "z vidika veterinarske stroke in dobrobiti živali pa bi bil pri omenjenem delu dobrodošel posvet z veterinarji".
Dopustnega mučenja zakon ne pozna
Glede uvedbe strožjih denarnih kazni za mučitelje živali, ki jih predlaga Tementova, na Vursu menijo, da morajo biti globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. "Če obstaja sum, da kazni v Sloveniji niso dovolj visoke, je to sicer mogoče spremeniti, vendar pa smo mnenja, da bi za temeljito analizo potrebovali več pravne prakse, kot jo imamo sedaj, saj je obstoječi zakon o zaščiti živali še razmeroma nov," pravi Emeršič.
Glede "dopustnega mučenja", ki ga diplomantka Tementova navaja v diplomski nalogi, pa Emeršič pojasnjuje, da slovenski zakon takšnega termina ne pozna. "Dejanja, ki jih avtorica našteva kot dopustno mučenje, zakon dovoljuje. Klanje živali je na primer dejanje, ki ga je težko prepovedati. Opraviti pa ga je mogoče na način, ki prepreči trpljenje živali, kar je tudi razlog, da je zakonodajalec predpisal obvezno omamljanje pred zakolom. Izvajanje poskusov na živalih mora biti v skladu z načeli RRR (reduction, replacement, refinement), ki število in trpljenje živali zmanjša na minimum. No-kill zavetišča za živali so po mnenju strokovnjakov za dobrobit živali neustrezna, saj ima dolgotrajno bivanje živali v zavetiščih škodljiv učinek na njihovo dobrobit," še pojasnjuje Emeršič.
