Čeprav izsledki upravnega nadzora ministrstva za zdravje  niso bili obremenilni za zdravstvenega tehnika, ampak za ljubljanski zdravstveni dom, zbuja skrb ponavljanje podobnih primerov. V Celju je bolnik tako umrl pred vrati urgence, potem ko so ga poslali po napotnico, v Zdravstvenem domu Trebnje pa so kot nenujen primer odslovili deklico, ki jo je doletela možganska kap. Skupni  imenovalec teh primerov je delo zunaj kompetenc, ugotavlja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Darinka Klemenc. Kot pravi, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki bolnikov v nobenem primeru ne bi smeli odklanjati.

Kaj je skupni imenovalec nesrečnih primerov, pri katerih ste opravljali nadzor dela medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov?  

Delo, ki ni v skladu s kompetencami, pomanjkljiva navodila in protokoli, slabi delovni pogoji in nedorečenosti v sistemu. Pri tem gre zlasti za preseganje kompetenc pri triažiranju, torej presoji o nujnosti posameznega primera. Zdravstveni tehnik ali diplomirana medicinska sestra nikakor ne bi smela odklanjati pacienta. Diplomirana medicinska sestra, ki je za to posebej usposobljena, bi smela presojati zgolj o prioriteti obravnave. Če ponazorim, lahko odloča, ali naj bo prej na vrsti bolnik, ki bruha, ali bolnik, ki ga bolj boli, vsakega bolnika pa smo dolžni sprejeti. Urediti  bi morali tudi spremljanje čakajočih na nujni medicinski pomoči. V nekaj urah, kolikor včasih čakajo, se lahko situacija bistveno spremeni. 

Zdravstveni tehniki na drugi strani  sploh ne bi smeli triažirati. Še posebno ni primerno, da bi triažo opravljali mladi takoj po srednji šoli, kar se včasih zgodi. Splošna nujna medicinska pomoč je kot bojno polje, ukrepati  je treba hitro in zrelo.  V ljubljanskem zdravstvenem domu smo poleg strokovnih vprašanj ugotavljali tudi, kakšna je organizacija zdravstvene nege na tem delovišču. O izsledkih nadzora še ne moremo govoriti, že pred nesrečnim dogodkom pa je bilo  znano, da ta zdravstveni dom sploh nima glavne medicinske sestre. To pomeni, da ni ključnega človeka, ki bi koordiniral zdravstveno nego v sedmih enotah. 

Kako je sploh lahko prišlo do tega, da zdravstveni tehniki odločajo o nujnosti pomoči?

Gre za zastarano stanje. Pred leti diplomiranih medicinskih sester na trgu delovne sile ni bilo dovolj, ravno tako je bilo premalo izobraževalnih možnosti, delodajalci pa jih niso za poslovali v primernem obsegu. Pri tem je treba upoštevati, da izobrazba in usposobljenost vseh srednjih medicinskih sester nista enaka. Strokovne vsebine v srednjih šolah so se v minulih letih namreč bistveno skrčile. Starejše srednje medicinske sestre oziroma zdravstveni tehniki, ki so se šolali pred obdobjem usmerjenega izobraževanja, so s tega vidika zato bistveno bolj usposobljeni od mlajših.

Naj zdravstvene tehnike postopoma nadomestijo diplomirane medicinske sestre?

Zdravstvene tehnike bomo vedno potrebovali,  moralo pa se bo vzpostaviti primernejše razmerje. Danes je diplomiranih  medicinskih sester dobrih 30, zdravstvenih tehnikov pa slabih 70 odstotkov, in to piramido bi radi počasi obračali. Pri tem igramo ravno na karto varnosti in kakovosti.  Na mestih, ki terjajo znanje diplomiranih medicinskih sester, naj se zaposlujejo samo te.

Izobrazbeno strukturo moramo dvigniti. Vse ustanove, ki delajo z zdravimi ljudmi, od vrtcev in šol do centrov za socialno delo, terjajo fakultetno izobrazbo, v zdravstvu pa gre dobesedno za življenje in smrt, zato je izobrazba še toliko bolj ključna. Trenutno sicer prihaja tudi do nasprotnih poskusov, na primer da bi na področju nujne medicinske pomoči in prevozov pacientov namesto diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov sodelovali zdravstveni tehniki. To bi bilo  ceneje, a nerazsodno, kljub močnim pritiskom Zavoda za zdravstveno zavaro vanje Slovenije, delodajalcev in celo politike.

Ob  pomanjkanju zdravnikov, ki ga bi napovedani umik soglasij za nadurno delo še zaostril, zdravstvena politika  vse resneje razmišlja o prenosu nekaterih nalog na medicinske sestre. Katere bi lahko prevzele?

Zdravnikov še posebno primanjkuje v osnovnem zdravstvu. Ob boljšem kadrovskem normativu, urejeni zakonodaji in predpostavki, da lahko kompetence prevzemajo le dodatno usposobljene medicinske sestre, bi jih lahko delno razbremenili. To bi bilo na primer mogoče z okrepljeno patronažno službo in prenosom področja promocije zdravja. Medicinske sestre bi lahko v prihodnosti vodile tudi bolnike z urejeno kronično boleznijo, tako da bi na primer predpisovale antikoagulantno terapijo ali medicinsko tehnične pripomočke, kot so plenice. Vodile bi lahko tudi bolnike s hipertenzijo, z zahtevnejšimi specializacijami pa bi jih lahko sčasoma usposobili tudi za vodenje sladkorne bolezni in oskrbo kroničnih ran.

Kje pa so meje, ki se jih pri prenosu ne sme prestopiti?

Pri triaži in nujni medicinski pomoči  bomo morali biti še posebno previdni, saj se lahko ravno tam zgodi največ strokovnih napak. Zavarovati želimo tako paciente kot tudi zaposlene v zdravstveni negi. Pri tem izpostavljamo ravno omenjene nesrečne primere, pri katerih so se naši kolegi znašli  v kazenskih postopkih ali pa so bili ovadeni.

Poleg tega bi se v sedanji fazi  smele z zdravnikov kompetence prenašati izključno na diplomirane medicinske sestre. Ne moremo si privoščiti, da bi jih prenašali na zdravstvene tehnike.

Da je diplomiranih medicinskih sester premalo in da so zato preobremenjene, opozarjate že leta. Kako bodo  lahko  prevzele še dodatne naloge?

Danes Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ambulantam v osnovnem zdravstvu prizna 1,1 zdravstvenega tehnika in pol diplomirane medicinske sestre na ambulanto. Če naj se kompetence prenašajo, bi potrebovali eno celo diplomirano medicinsko sestro na ambulanto. Brez tega prenos ni mogoč, saj se bo situacija, če bomo naloge dodajali brez kadrovskih okrepitev, le še poslabšala, to pa je nevarno tudi za zdravje ljudi. Če bo medicinskih sester dovolj, se bo s prenosom nekaterih nalog povečala dostopnost v osnovnem zdravstvu in okrepila preventiva. Zaradi vsega tega lahko predvidevamo, da bo potrebnih tudi manj obiskov  zdravnika.