Pogorevc, ki ga je zastopal odvetnik Stojan Zdolšek, je na sodišču razložil, da je bil zaradi omenjene oznake, ki so jo povzeli številni mediji, zelo pretresen, jezen, razočaran in potrt, izgubil je apetit in se zapiral vase. Na koncu se je moral celo posloviti s pozicije vodje volilnega štaba. O Popovičevi izjavi so ga spraševali znanci in celo neznanci na cesti, še posebno pa ga je prizadelo, ko je to prišlo na uho sinu, ki je bil takrat še v osnovni šoli. "Počutil sem se ožigosanega - kot bi imel v času nacizma na sebi judovski znak. Trajalo je, da sem prišel k sebi in da sem začel spet normalno funkcionirati," je opisoval. Ob tem je poudaril, da je na besedo bandit še posebno občutljiv. Njegovega dedka partizana so namreč ubili Nemci, torej banditi.
Popovič, njegov pooblaščenec je bil Franci Matoz, pa je po drugi strani vztrajal, da je po njegovem mnenju Pogorevc vedno največji negativec v državi. On naj bi bil glavni krivec, da se je Popovič pred leti znašel v priporu. "Čeprav sem bil pozneje v vseh postopkih oproščen. On pa je leta 2003 s takratno tožilko na televiziji govoril, da sem kriminalec," je povedal toženec.
Sodnica Vera Gams Premerl je ocenila, da je beseda bandit nedvomno psovka in da je Popovič s svojim govorjenjem posegel v Pogorevčevo pravico do časti in dobrega imena. Po mnenju sodišča ni šlo le za kritiko Pogorevčevega ravnanja v letu 2002, pač pa za racionalno izbran trenutek, ki ga je Popovič izkoristil za osebno povračilo. Pri tem tožnik s sklicevanjem na ustavno zajamčene pravice do svobodnega izražanja in pravice javnosti do informiranja ne more uspeti, morda bi lahko celo sklepali, da gre za njihovo zlorabo, je zapisano v sklepu sodišča. In še, da so resnične Popovičeve trditve, da so meje tolerance besednega izražanja v politiki vendarle drugačne kot pri običajnih ljudeh (saj je mogoče, žal, opaziti popolno odsotnost dialoga na kulturni ravni ter grobo osebno obračunavanje in obdolževanje), a tožnika so žalitve vseeno zabolele. Po drugi strani pa Pogorevc sodišča ni prepričal, da je trpel dolgotrajne duševne bolečine (po mnenju Gams-Premerlove niso trajale več kot en mesec), sploh ker sta se novembra 2007 tožnik in toženec srečala na sestanku in je prišlo med njima do nekakšne poravnave. Poleg tega se je izkazalo, da je Lojze Peterle prosil Pogorevca, naj odstopi s položaja vodje volilnega štaba, prvenstveno zaradi slabega rezultata v prvem krogu volitev. Kot je dejal, je Popovičeva diskreditacija vplivala na zamenjavo, ni pa bila odločilna.
Ker gre za časovno odmaknjen dogodek in za končano zadevo, je sodišče zahtevka za javno opravičilo in objavo sodbe zavrnilo.
