V gradivu za to razpravo so poslanci SDS, SLS in SNS zapisali, da je nova okoliščina to, da je predsednik slovenske vlade Borut Pahor pred nekaj tedni zatrdil, da mu je hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor obljubila teritorialni izhod Slovenije v mednarodne vode, Hrvaška pa to zanika. To je ponovil tudi prvak SDS Janez Janša v uvodu na začetku včerajšnje razprave, toda za hujšo novo okoliščino je ocenil "razkritje" Zbora za republiko, da v 3. členu hrvaškega zakona o ratifikaciji piše, da sta o izjavi, ki je zapisana v tem členu - govori pa o tem, da se ta sporazum o arbitraži ne more razumeti kot pristanek Hrvaške na zahteve Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem -, državi skupaj obvestili predsedstvo Evropske unije (Švede) in ZDA, ki sta bili priča doseženemu sporazumu. Da je torej vladna koalicija vnaprej privolila v to, da ta stik Sloveniji ne pripada.

Janša in za njim tudi poslanci SDS so za to, da za 3. člen niso že prej vedeli - čeprav je bil zakon o potrditvi tega sporazuma javno objavljen lanskega novembra - s sumljivo statistiko obtožili slovenske medije, ki da tako in tako nekorektno navijajo za ta sporazum. Predsednik vlade Borut Pahor, ki je nastopil za Janšo in Radovanom Žerjavom (SLS) - ta je med drugim navedel, da na škodljivost tega sporazuma opozarja veliko število eminentnih slovenskih pravnikov, tisti, ki ga zagovarjajo, pa so na plačilni listi vlade -, je Janševe trditve postavil na glavo in postregel z izjavami diplomatskih predstavnikov predsedujoče EU Švedske in ZDA, da ne drži, da bi jih obe sprti državi o tej hrvaški izjavi kdaj skupaj obveščali.

Še preden je Janša znova prišel do besede, kajti pred njim so bili na vrsti predstavniki poslanskih skupin, je SDS na spletu objavila nepodpisano stališče (a očitno ga je pisala pravniška roka), da je po teh novih okoliščinah arbitražni sporazum mrtev. Janez Janša je kasneje ponovil, da tudi zato, ker je Hrvaška v ta ratifikacijski zakon zapisala laž oziroma je pri ratifikaciji goljufala. Pri tem je sicer nekoliko podvomil tudi o verodostojnosti izjav obeh diplomatskih predstavništev, češ da jih je lahko žrtvovati za višje interese. Po 49. členu dunajske konvencije naj bi to odkritje pomenilo, da je bil sporazum dosežen s preslepitvijo in goljufijo ter da je zato ničen. Poslanci SDS so kljub temu pozivali ljudi, naj na referendumu glasujejo proti sporazumu. Zunanji minister Samuel Žbogar je Janševe trditev označil za nepoznavanje mednarodnega prava.

Pahor je v svojem uvodu obširno ponovil, da je sporazum največ, kar lahko Slovenija doseže in opozicijo pozval, naj pove, kaj je lahko alternativa, če sporazum na referendumu ne bo potrjen. Janša je Pahorju ob očitkih, da laže - denimo ob izjavi, da je njegova vlada samo nadaljevala blokado hrvaških pogajanj, ki jo je začela prejšnja vlada -, naštel tri alternative. Prva je sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče mejo določiti po načelu zunanje pravičnosti. Druga alternativa je sporazum, po katerem bo Slovenija dobila Piranski zaliv in teritorialni izhod na odprto morje, tretja še sprejemljiva alternativa pa je potrditev sporazuma Drnovšek-Račan. Franc Bogovič (SLS) pa je Pahorju ponudil, da po zavrnitvi arbitražnega sporazuma Hrvaški pove, naj se umakne z zasedenega slovenskega ozemlja, vključno z ozemlja, ki obsega južne meje katastrskih občin Kaštel in Savudrija.

Po desetih urah razprav, v katerih je kar mrgolelo obtožb, da predsednik vlade in nekateri poslanci koalicije lažejo, medsebojnih obtoževanj, katera vlada je bolj kriva, da meja ni pravična in ponavljanj "argumentov" iz arzenala referendumske kampanje, zakaj je sporazum dober oziroma zakaj škodljiv, so poslanci ob nasprotovanju opozicije (s 43:31) sprejeli sklep, da so se ponovno seznanili z informacijo o okoliščinah razpisa referenduma o arbitražnem sporazumu.