Da je predlog zakona o malem delu, kot si ga je zamislilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pod vodstvom Ivana Svetlika, neživljenjski, pričajo predvsem stroge omejitve. Bolj kot omejitve pri višini urne postavke (večina študentskih del se plačuje pod pet evrov na uro, le manjši del pa po osem ali več evrov na uro) in najvišjega letnega prejemka bodo podjetja in študenti občutili predvsem posledice omejitve števila ur. Več od predlagane omejitve 728 ur je lani namreč delala tretjina študentov, večina pa je delala med 25 in 35 odstotki polnega delovnega časa. Le vsak deseti študent je delal več kot 60 odstotkov delovnega časa (to je 1253 ur letno), le vsak dvajseti pa več kot 80 odstotkov polnega delovnega časa.
Kakšen bo dejanski upad študentskega dela, za zdaj še ni mogoče oceniti, bodo pa na padec bistveno vplivale številne administrativne omejitve in omejitve, ki podjetjem določajo največje število malih delavcev, ki jih lahko najamejo. Število študentov bodo morala drastično znižati predvsem največja slovenska podjetja, saj predlog zakona predvideva, da bi družba z več kot 50 zaposlenimi lahko na mesec imela na voljo le 1440 ur dela malih delavcev, kar pomeni osem malih delavcev za polni delovni čas. V želji po ureditvi študentskega dela bi ministrstvo za delo tako dejansko več kot prepolovilo sam trg študentskega oziroma malega dela, saj delodajalci malih delavcev praktično ne bodo mogli več najemati.
"Stare" zlorabe bodo zamenjale "nove"
Čeprav je ena izmed teženj zakona o malem delu preprečiti zlorabe pri študentskem delu, pa bo v praksi zakon o malem delu zlorabe še povečal, opozarjajo poznavalci. Najbolj pogoste zlorabe študentskega dela so predvsem posojanje napotnic, podaljševanje absolventskega staža v drugo leto ter zloraba statusa oziroma pridobitev statusa le zato, da bi posameznik lahko opravljal manj obdavčeno študentsko delo. Zlorabo statusa in absolventskega staža bi zakon o malem delu sicer odpravil, medtem ko bi posojanje napotnic zamenjala prodaja ur oziroma kvot. Zaradi strožjih omejitev glede opravljanja malega dela je pričakovati, da bo zlorab s posojanjem oziroma prodajo ur še več, kot je trenutno zlorab pri posojanju napotnic, povečalo pa se bo tudi število del s plačilom na roko. Kolikšen del zlorab je trenutno pri študentskem delu, ni mogoče natančno določiti, po nekaterih ocenah pa naj bi bilo teh zlorab za okoli 10 odstotkov.
Težnja po varčevanju s kvotami oziroma urami tako pri delodajalcih kot malih delavcih pa bo s seboj prinesla tudi nekatere nove zlorabe. Kvote bo sicer razmeroma lahko privarčevati. Delodajalec in mali delavec se bosta morala namreč dogovoriti le to, da bosta na napotnico napisala manjše število ur po višji urni postavki, kar bo malemu delavcu omogočilo opravljanje večjega števila ur, delodajalcu pa najem večjega števila malih delavcev.
Kako velik je sploh študentski trg dela?
Bruto plače vseh zaposlenih v Sloveniji na letni ravni nanesejo okoli 17 milijard evrov, medtem ko vsi redni in izredni dijaki ter študenti z delom preko študentskega servisa v letu dni zaslužijo okoli 300 milijonov evrov. Prejemki študentov in dijakov so tako za okoli polovico nižji od povračil stroškov za prevoz na delo in okoli 30-krat nižji od ocene obsege sive ekonomije ter obsegajo le dobra dva odstotka celotnega slovenskega trga dela. V zadnjih letih je opaziti povečan obseg dela predvsem v poletnih mesecih, oktobra (z začetkom študijskega leta) obseg dela nekoliko upade in se ponovno nekoliko zviša konec koledarskega leta. Študentsko delo je sicer v Sloveniji svoj vrh doseglo že leta 2004, ko so zaslužki študentov in dijakov dosegli okoli 341 milijonov evrov, v letu 2005 pa so se, zaradi uvedbe Mramorjevega zakona, znižali na dobrih 250 milijonov evrov. Do leta 2008 so se zaslužki ponovno približali ravni iz leta 2004, lani pa so se po prvih ocenah ponovno znižali na dobrih 300 milijonov evrov.
Študentje so s svojim delom sicer lahko močna konkurenca na trgu dela, saj njihovo povprečno plačilo za podjetja predstavlja zgolj okoli 55 odstotkov stroška povprečno plačanega delavca, vendar pa hkrati niso konkurenčni zaposlenim, ki delajo za minimalno plačo, v analizi ekonomskih vidikov študentskega dela (analizo je naročilo strokovno interesno združenje agencij za posredovanje začasnih del) ugotavlja Janez Šušteršič, profesor na Fakulteti za management v Kopru in nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Kot še ugotavlja Šušteršič, relativni obseg študentskega dela povečuje stopnjo brezposelnosti med mladimi, vendar pa študentje s trga dela ne izrinjajo mladih diplomantov, saj pretežno opravljajo manj zahtevna dela.
Kakšna dela sploh opravljajo študenti?
Študenti delajo predvsem fizična in druga nezahtevna dela (administracija, gostinstvo, promocije...), ki ne zahtevajo znanj, ki jih študent pridobi na fakulteti, in tako študentom tudi ne prinesejo posebnih izkušenj, ki bi lahko povečale njihovo zaposljivost po končanem študiju. Ta dela naj bi predstavljala nekaj več kot 70 odstotkov vseh. Pri okoli desetini del naj bi študentje uporabljali določena bolj ali manj teoretična znanja, ki so jih pridobili pri študiju. Preostalih 17 odstotkov predstavljajo zelo zahtevna dela, ki zahtevajo posebna znanja, ki jih študentje pridobijo skozi študij in ki pomembneje vplivajo na kasnejšo kariero študentov, ki jih opravljajo, ugotavlja Šušteršič.
Najbolj zahtevna dela opravljajo študentje elektrotehnike, energetike, računalništva in informatike, medtem ko težja fizična dela v največji meri opravljajo študentje višješolskih programov na srednješolskih centrih. Delež fizičnih del z naraščanjem letnika študija upada, hkrati pa se povečuje delež zelo zahtevnih del, medtem ko je delež lažjih administrativnih del skozi celoten študij bolj ali manj stanoviten.
Nepovezanost del s samim študijem opažajo tudi v večini preostalih evropskih držav, z izjemo Danske, kjer je večina študentov v anketah odgovorila, da področje njihovega dela vsebinsko ustreza smeri študija. Izstopanje Danske iz povprečja je v veliki meri predvsem posledica bolje razvitega sistema štipendiranja in študentskih posojil, medtem ko v Sloveniji trga dolgoročnih študentskih posojil praktično ni, le vsak peti študent pa prejema štipendijo, ki v povprečju ne doseže niti 200 evrov.
