Evropska komisija proti Sloveniji zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje vložila že tretjo tožbo

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem v pisni izjavi za javnost opozoril, da onesnaževanje zraka škoduje našemu zdravju in da morajo države članice čim prej začeti spoštovati standarde EU za kakovost zraka. (Foto: Tomaž Skale)

V začetku februarja je namreč Evropska komisija na Sodišču EU vložila tožbo proti Sloveniji zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje, ki ureja izdajanje novih ali obnovljenih dovoljenj za industrijske obrate.

Po tožbi zaradi okoljske odgovornosti pa je bila Slovenija marca lani tudi prvič obsojena kršenja pravnega reda EU, in sicer ker direktive o okoljski odgovornosti ni v predpisanem roku ustrezno prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

Danes pa se je Evropska komisija odločila, da bo Slovenijo tožila na Sodišču EU, ker ne izpolnjuje evropskih standardov glede nevarnih delcev v zraku, imenovanih PM10, ki nastajajo predvsem zaradi industrije, prometa in ogrevanja v gospodinjstvih ter lahko povzročijo astmo, težave s srcem in ožiljem, pljučnega raka in prezgodnjo smrt.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem v pisni izjavi za javnost opozoril, da onesnaževanje zraka škoduje našemu zdravju in da morajo države članice čim prej začeti spoštovati standarde EU za kakovost zraka.

Slovenija novembra prejela končni opomin

Slovenija je novembra lani prejela drugi in končni opomin, t. i. obrazloženo mnenje, ki je druga faza postopka za ugotavljanje kršitev pravnega reda EU, vendar mejne vrednosti za PM10 še vedno presega.

Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe sodišča. Če država članica še vedno ne ukrepa, se znova začne postopek za ugotavljanje kršitev, tokrat le z enim pisnim opominom. Vnovični postopek lahko pripelje do denarnih kazni za zadevno državo članico.

Minister Erjavec je lani novembra opozoril na visoke denarne kazni, ki čakajo Slovenijo, če ne bo sprejela ustreznih ukrepov. Omenil je možnost dnevne kazni po 50.000 evrov ali več ali pa enkratne kazni, ki "lahko seže tudi v več milijonov evrov".

Povedal je tudi, da je pri prašnih delcih problem v tem, da ima Slovenija zelo zanemarjen javni promet ter da ni uspela posodobiti železnic in prenesti tovornega prometa s tovornjakov na železnico; problem pa so tudi velike kurilne naprave.

Evropska komisija bo zaradi delcev PM10 tožila tudi Švedsko, tri države članice - Ciper, Portugalska in Španija pa so danes iz Bruslja dobile drugi in končni opomin za spoštovanje zakonodaje pred tožbo na sodišču EU.

Žarnić: Tožba komisije spodbuda za pospešeno reševanje problema

Tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje v povezavi s kakovostjo zraka glede koncentracije nevarnih grobih delcev v zraku (PM10) je po besedah ministra za okolje in prostor Roka Žarnića treba jemati kot opozorilo in spodbudo, da se pospeši reševanje tega problema.

Kot je Žarnić poudaril ob robu današnjega srečanja z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom v Ljubljani, bo Slovenija intenzivirala naloge na področju kakovosti zraka. Minister je ob tem opozoril, da morajo svoj del naloge pri tem izpolniti tudi druga ministrstva, med njimi ministrstvo za promet, saj je tudi promet področje, ki generira prašne delce.

Žarnić je dejal, da je proces prilagajanja evropski zakonodaji na normativni ravni nekaj, kar se da razmeroma hitro narediti, uvajanje tega v vsakdanje življenje pa je dolg proces. "Tožbo je treba razumeti kot opozorilo, da se reševanje pospeši," je poudaril okoljski minister, ki ne izključuje možnosti, da ne gre za zadnjo tožbo Evropske komisije. "Pričakujem tudi kakšne druge tožbe," je dejal.

Potočnik je poudaril, da je namen postopka Evropske komisije jasen. "Ne gre za prazna svarila, temveč za svarila z namenom," je zatrdil komisar in pojasnil, da prašni delci resno vplivajo na človeška življenja. Znanstveno dokazano namreč je, da skrajšujejo življenjsko dobo in vplivalo na razvoj številnih bolezni.

Potočnik: Države članice same izbirajo energetsko mešanico

Vsaka država članica EU ima po besedah evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, pravico in dolžnost, da svojo energetsko mešanico izbira sama, mora pa pri tem zasledovati in spoštovati sprejete okoljske obveznosti.

Potočnik je ob robu današnjega srečanja z ministrom za okolje in prostor Rokom Žarnićem, na katerem je beseda tekla tudi o projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), pojasnil, da se država članica unije sama odloča, kako bo zagotavljala energetsko stabilnost oskrbe in skrbela za izpolnjevanje že sprejetih obveznosti v odnosu do okolja.

Država mora po komisarjevih besedah spoštovati zaveze iz Kjotskega protokola in zaveze o deležu obnovljivih virov energije v celotni energetski bilanci do leta 2020. "Zdaj znaša delež obnovljivih virov energije 16 odstotkov, sprejeta zaveza pa je 25 odstotkov," je zatrdil Potočnik.

Pri energetskih projektih, kot je Teš 6, je treba po Potočnikovih besedah razmišljati predvsem dolgoročno, saj gre za projekte, ki ostajajo v prostoru.

Sicer pa Potočnik pojasnjuje, da je Evropska komisija nevtralna v odnosu do odločitev, ki jih članice na področju energetske mešanice sprejemajo same. Samo vprašanje energetske mešanice je po njegovih besedah dokaj delikatno vprašanje, v Evropi pa obstajajo različni pristopi.

"V Evropski komisiji menimo, da je vprašanje energetske prihodnosti preresno, da bi bilo mogoče vse reševati skozi preprosto optiko. Vse možnosti razvoja morajo biti odprte. Treba je vzpostaviti mehanizem, kako na evropski ravni priti čim prej z odgovori," je še dejal evropski komisar za okolje.