Minister Zalar jutri ne bo predlagal razrešitve generalne državne tožilke Brezigarjeve

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar. (Foto: Matej Povše)

Minister Zalar je danes ob robu srečanja z avstrijsko pravosodno ministrico Claudio Bandion Ortner povedal, da bo glede predloga za razrešitev Brezigarjeve počakal do petkovega sestanka. Potrdil je, da je na ta sestanek poleg ministra in Brezigarjeve povabljena tudi višja tožilka Branka Zobec Hrastar.

Kot je pojasnil Zalar, na ministrstvu že nekaj časa pripravljajo nov zakon o državnem tožilstvu, ki bi okrepil državnotožilski svet. Svet bi imel po novem pristojnost merjenja in ugotavljanja učinkovitosti in uspešnosti tožilcev. Njegova pristojnost pa bi se nanašala tudi na kadrovske zadeve, je dejal.

Vendar pa to po njegovih besedah pomeni, da se spremeni tudi sestava organa. Sedaj je namreč svet "cehovsko zaprt", po novem pa bi del članov izmed sebe izvolili državni tožilci, del pa bi bil zunanjih pravnih strokovnjakov. V primeru sodnega sveta te na primer izvoli državni zbor na predlog predsednika republike, je pojasnil Zalar.

Minister meni, da bi bil to najbolj prepričljiv in pravno konsistenten način ukinitve vpliva na postavljanje ali odstavljanje pravosodnih funkcionarjev. Pričakuje, da bodo ta predlog podprle vse politične stranke. Na vprašanje, ali ta novi predlog pomeni, da je v tem primeru "zmagala" Brezigarjeva, je Zalar odvrnil, da tu ne gre za to, da bi kdo zmagal ali izgubil. "Če kdo tu zmaga, zmaga pravna država," je poudaril.

O tem, kaj ta predlog nove ureditve pomeni v konkretni situaciji oz. ali bo razrešitev Brezigarjeve, če bo do nje prišlo, potekala v državnem zboru, pa je Zalar dejal, da to vprašanje za zdaj pušča še odprto. Ta trenutek zakon še velja in če bi se sedaj sprožil postopek, bi se uporabil veljavni zakon, je pojasnil.

V torkovem pogovoru za TV Slovenija je Zalar sicer dejal, da ne LDS, ne vlada in ne parlament - ne glede na to, kdaj se Barbari Brezigar izteče mandat - ne bo postavljal novega generalnega državnega tožilca, če državni zbor podpre novi koncept.

Na vprašanje, ali gre v podobnem smislu pričakovati tudi spremembo zakona o sodiščih, v kateri bi bil spremenjen način imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, pa je Zalar dejal, da si bo prizadeval za spremembo tega zakona, a da tega ni mogoče storiti sredi kandidacijskega postopka.

Minister ocenjuje, da je bil razlog za majhno število kandidatov za predsednika vrhovnega sodišča tudi v tem, da so se morebitni kandidati zavedali, da jih čaka neprijeten postopek političnega preigravanja v državnem zboru. "Če imamo ustavno sodišče, ki si samo izbere predsednika, naj si ga pa še vrhovno," je še poudaril pravosodni minister.

Janš: Če bodo Brezigarjevo zamenjali, se bo Slovenija spremenila v policijsko državo

Če bodo zamenjali še generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, bodo vse ključne institucije represije, odkrivanja in pregona do konca spolitizirane in Slovenija se bo spremenila v policijsko državo, je v pogovoru za radio Ognjišče ocenil prvak SDS Janez Janša. Trenutno dogajanje v Sloveniji je ocenil kot slabo, izhod vidi v "drugi republiki".

Lahko bi rekli, da tako kot je danes, še nikoli ni bilo in to ne v dobrem smislu, je predsednik SDS ocenil trenutne aktualno politične razmere v Sloveniji. Celo tisti, ki so drugače bili ves čas slovenske tranzicije naklonjeni levici, se zdaj po mnenju Janše sprašujejo, kam Slovenija plove.

"Spopadi znotraj vladne koalicije, ki se ukvarja sama s sabo, namesto da bi skrbela za to, kako bi Slovenija čim hitreje izšla iz gospodarske krize, ne daje nobenih obetov, da se bo v kratkem zadeva obrnila na bolje," je prepričan. Zato so v opoziciji včasih precej slabe volje, ko vidijo tisoč stvari, ki bi se jih dalo po mnenju Janše urediti z malo truda.

V zvezi z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in petkovim sestankom pri premieru Borutu Pahorju je prvak SDS povedal, da je Brezigarjeva trn v peti tranzicijske levice vse od začetka samostojnost, pred 20 leti. Vsi, ki so pokazali, da v državnih organih delajo po svoji vesti, so prišli pod udar sedanje politike, je ocenil. Odstavljanje brez resnega povoda je po njegovem logično nadaljevanje tistega, kar se danes dogaja.

Med drugim je izpostavil afero Baričević in ob tem za primerjavo izpostavil nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma. Če bi Šturm na ta način komentiral delo sodišča, bi takratna opozicija vpila, da gre za politično vmešavanja. Zdaj pa oni to počnejo brez kakršnega koli kančka rezerve, pravi Janša in dodaja, da je primer Baričević "konkreten razlog za odstranitev Brezigarjeve".

Vse to po njegovem kaže na to, da so pri nas "važne le zveze". V poskusu, da se stvar pomete pod preprogo, je moteči element le državno tožilstvo. Šlo je za bizarno mučenje živali, ki bi moralo dobiti sodni epilog, kajti v to je bilo udeleženih več ljudi.

V tem primeru gre za razliko med tem, kaj govori policija, in odkritji preiskovalcev, je poudaril in tudi medije okrcal, češ da so zavajali, da se stvar ne razišče.

Prvak SDS se je obregnil tudi ob poročanje sedme sile in peticije v času predsedovanja Slovenije EU. "Če bi veljala enaka merila za vse, bi moralo biti več teh peticij," je poudaril. Slovenski medijski prostor je po mnenju Janše sprevržen, kar še posebej velja za medije nacionalnega pomena.

Rešitev za državo vidi v temeljiti reformi sistema odločanja. Ravno zaradi tega v stranki, kot je še dodal, pripravljajo ustavo za drugo republiko.