Ob bolezni še boj z birokracijo: kaj z bolniki, če bodo bolniški dopusti omejeni

Nekaterim bolnikom na dolgotrajnem bolniškem dopustu je podaljševanje že do zdaj povzročalo hude preglavice, omejitev nepretrgane bolniške na največ leto dni pa bi lahko prinesla dodatne stiske. Pripravljalci nove zdravstvene zakonodaje sicer dopuščajo možnost, da bodo ob omejitvah tudi izjeme. (Foto: Bojan Velikonja)

Odločitev zdravstvene blagajne, da je čas za vrnitev na delo, jo je prvič presenetila, ko je bila še sredi zdravljenja. Prošnjo za podaljšanje bolniške so ji zatem zavrnili še večkrat. Čeprav so bile pritožbe vsakokrat uspešne, je zaradi negotovosti prebedela marsikatero noč, pove gospa sredi štiridesetih.

Takšnim težavam se lahko pri bolnikih, ki potrebujejo daljše zdravljenje, v kratkem pridruži še dilema, ali bolan na delo ali pa v invalidsko upokojitev. Pri novi zdravstveni zakonodaji se namreč napoveduje omejitev "nepretrganega" bolniškega dopusta na največ eno leto.

"Kar naprej v strahu"

"Imenovani zdravnik, ki je na zavodu za zdravstveno zavarovanje odločal o mojih prošnjah za podaljšanje bolniške, očitno ni razumel, kakšne težave nastanejo po operaciji pri raku dojke in ob zdravljenju s hormonsko terapijo, ki sem ga prestajala v času, ko je zavrnil prošnjo. Težave zaradi hormonske terapije so pri bolnicah moje starosti na primer precej večje kot pri starejših. Šele v pritožbeni komisiji so imeli onkologa, ki je poznal specifike moje bolezni. Bolniško so mi tako podaljšali, a vsakič le za nekaj tednov. Kar naprej sem bila v strahu, kako se bo to razrešilo, saj še nisem bila v dovolj dobrem zdravstvenem stanju, da bi začela delati. To mi je pobralo veliko energije, bila sem napeta, povečale pa so se tudi težave z imunskim sistemom," našteva Marija.

Pri 350.000 odločbah o bolniškem dopustu na leto pride včasih do različnih tolmačenj in napak, ugotavlja generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. "Vse takšne primere obžalujemo in jih skušamo popraviti," je poudaril. Med težavami ZZZS pri odločanju o bolniških je po njegovih besedah tudi pomanjkanje izvedencev za odločanje o bolniških. Dela jih le 35. "Zaradi pomanjkanja zdravnikov, ki bi o tem odločali, primere obravnavamo prek dokumentacije, ta pa je včasih nejasna." Dosedanje pomanjkljivosti pri odločanju o bolniških bodo po Fakinovih pričakovanjih odpravile spremembe, ki jih prinaša nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zakonski predlog, ki sicer še ni v javni obravnavi, med drugim predvideva nov ekspertni zavod, ki bo vključeval strokovnjake pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Z novo obliko odločanja bo manj tudi nekonsistentnosti, meni Fakin, še vedno pa se bodo našli bolniki, ki bodo prepričani, da so jim bolniško neupravičeno zavrnili.

Rehabilitacija ali invalidska komisija

Marijino zdravljenje je bilo na srečo uspešno, še vedno pa čuti njegove posledice in potrebuje redno rehabilitacijo. Trenutno dela po štiri ure dnevno. Če bi v času, ko se je zdravila, veljala omejitev dolžine bolniške na največ eno leto oziroma 18 mesecev s presledki, kot je predvidena v osnutku novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, bi se morala že med zdravljenjem vrniti na delo ali pa se invalidsko upokojiti.

"Časovna omejitev bolniške je poskus, da se del denarja za bolniške preusmeri v zdravljenje bolezni. V enem letu bi se človek moral pozdraviti, upokojiti ali dobiti pomoč nekih drugih socialnih skladov, ne pa zdravstvene blagajne. Strinjam pa se, da bi bilo treba razmisliti o nekaterih izjemah," ugotavlja Samo Fakin. Sam sicer meni, da se absentizma le z nadzornimi mehanizmi nikoli ne da "ukrotiti" do želene mere. Tudi zato se je ZZZS zdaj usmeril predvsem v zdravje na delovnem mestu in intenzivnejšo rehabilitacijo, je spomnil.

"Omejitev trajanja bolniške imajo čisto vse evropske države, razen Bolgarije. S takšno omejitvijo pa človeka, ki se še ne bo mogel vrniti na delo, ne mislimo kar zavreči. Predlagamo, da gre na rehabilitacijo, za katero do zdaj ni bilo dovolj poskrbljeno, ali v postopek pred invalidsko komisijo," je poudaril svetovalec ministra za zdravje in eden od pripravljalcev nove zdravstvene zakonodaje Martin Toth. Dodal je, da se lahko glede na sedanji osnutek ob novi diagnozi bolniška tudi po 18 mesecih podaljša še za tri mesece. "Za zdaj gre le za delovno gradivo, o katerem je treba razmisliti. Najprej je treba začeti razpravo, ali v Sloveniji sploh podpiramo koncept omejitve bolniških. Če ga, bomo najbrž iskali tudi izjeme pri časovnih omejitvah," je dodal Toth.

Mojca Senčar: Denar naj prihranijo drugje

"Zdravljenje raka lahko traja zelo dolgo, pogosto pa zbolevajo tudi mladi ljudje, ki bi lahko imeli lahko zaradi omejevanja bolniških hude težave. Problem pa ni le časovna omejitev, ampak tudi predvideno znižanje nadomestil. Ljudje na začetku kariere imajo že tako nižje dohodke, večina mlajših bolnikov ima tudi otroke, zato bi z njimi morali biti solidarni. Zdravstvena politika bi morala denar prihraniti drugje, ne pa da prizadene ljudi, ki so že prizadeti zaradi bolezni," ugotavlja predsednica slovenske Europe Donne Mojca Senčar. Po njenem mnenju je bolniško neprimerno časovno omejevati pri vseh kroničnih boleznih, pri katerih traja zdravljenje dlje časa, in ne le pri raku. Senčarjeva pa je zadovoljna z napovedjo individualne rehabilitacije za vsakega bolnika: "Vsak bolnik je zgodba zase, vsak svojo bolezen dojema drugače, vsak se drugače odziva na zdravljenje. Tu ni prostora za konfekcijo. Tudi pravic ne moremo omejevati kar počez".

Kako se odloča o daljših bolniških odsotnostih (nad 30 dni):

O tem v primeru bolezni odločajo imenovani zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Imenovani zdravnik odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika in na podlagi morebitnega pregleda zavarovanca. Pregled pri imenovanem zdravniku zavoda mora biti opravljen, če to zahteva zavarovanec.

Če se posameznik ne strinja z odločitvijo imenovanega zdravnika zavoda, lahko pritožbo vloži v petih delovnih dneh po prejemu odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija zavoda, ne glede na pritožbo pa se je treba ravnati glede na odločbo imenovanega zdravnika zavoda.

Med čakanjem na odločitev glede pritožbe se lahko posameznik s svojim delodajalcem dogovori za plačan ali neplačan dopust. Če je njegovi pritožbi zatem ugodeno, to velja tudi za nazaj. Vmesni čas se tako ne šteje kot dopust, ampak kot bolniška.

Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)