Boštjan M. Turk kršil novinarski kodeks z objavo izmišljenega dialoga med Jelušičevo in Praprotnikom

Ljubljana - Novinarka Kanala A Tina Hojnik je kršila prvi člen novinarskega kodeksa, ko za prispevek o prizadetih v plazu ni preverila točnosti informacij, ugotavlja Novinarsko častno razsodišče. Po njihovi razsodbi je kodeks kršil tudi kolumnist revije Reporter Boštjan M. Turk, ko je objavil izmišljen dialog in diskreditiral novinarja Roka Praprotnika.

Boštjan M. Turk (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Prvi člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki govori o točnosti informacij, je Turk kršil, ko je objavil izmišljen dialog med novinarjem Praprotnikom in ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Med drugim je zapisal, da sta se Praprotnik in Jelušičeva tikala, iz zapisa pa tudi izhaja, da sta imela prijateljski pogovor. V resnici se novinar in ministrica vikata, pogovor pa je bil vljudnostne, ne pa prijateljske narave, pojasnjujejo na razsodišču. Pogovoru je po njihovih navedbah namreč prisostvovala vsaj ena priča, ki je to tudi potrdila.

Kolumnist je prav tako kršil drugi člen kodeksa, ko je na podlagi izmišljenega dialoga izpeljal zaključek, da je novinar neprofesionalen in da v izhodišču nima pogojev za objektivnost. "Gre za hudo obtožbo, saj diskreditira novinarjev osnovni postulat, to je kredibilnost. Odziva pri novinarju ni iskal," so zapisali na razsodišču.

O kršitvi tretjega člena razsodišče ni odločalo, ker je že ob kršitvi prvega ugotovilo, da je šlo za neresnične informacije.

V primeru Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor proti Hojnikovi Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da je novinarka kršila prvi člen kodeksa, drugega pa ne. Novinarka namreč ni preverila točnosti zbranih informacij, ki jih je uporabila v napovedi prispevka prispevka o dveh družinah. V njej namreč navaja, da bo "Kanglerjeva občina" družinama kljub tragediji, ki ju je doletela, zaračunala najemnino in stroške za neprofitno stanovanje oz "le gole stene".

Novinarka je po ugotovitvah razsodišča vlogo najemodajalca napačno prisodila Mestni občini Maribor in bi morala preveriti, za katero ustanovo gre. V obravnavanem primeru je najemodajalec Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki je skupna ustanova več občin in ima tudi drugačne pristojnosti kot občina v zvezi s socialnimi vprašanji občanov.

Novinarka je tudi zamolčala pomembna dejstva, da mora sklad pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj upoštevati zakonske določbe o višini najemnine, plačevanju stroškov in o tem, kako pripravljeno stanovanje se oddaja najemniku, so zapisali v obrazložitvi sodbe. Ne mariborska občina ne sklad namreč po njihovih navedbah ne moreta določati višine najemnine ali najemnika oprostiti plačevanja. Drugega člena kodeksa pa novinarka ni prekršila, saj novinarsko razsodišče meni, da novinarkine navedbe, čeprav so napačne, niso hude obtožbe na račun pritožnika.

Razsodišče tudi ugotavlja, da novinarka POP TV Irena Pan, ki naj bi po mnenju direktorja Prešernove družbe Matjaža Bizjaka novinarski kodeks kršila v več členih, tega ni storila.

Med drugim pojasnjujejo, da se je novinarka pri pripravi prispevka o družbi Tercet, ki naj ne bi plačevala honorarjev, očitno zelo trudila dobiti odziv pritožnika. Najprej je prosila za odziv pred kamero, nato še za pisne odgovore. Pritožnik je imel torej dovolj možnosti, da pojasni očitke in hude obtožbe na svoj račun, a tega ni izkoristil, so zapisali. Iz prispevka po njihovih navedbah tudi ni razvidno, da bi z montažo iz konteksta vzela odgovore, prav tako pa tudi ne posega neupravičeno v zasebno življenje pritožnika.