Vsak tretji ni pridobil državne štipendije, zaradi napake nerazdeljenih 6000 štipendij

Ljubljana - Katarina Ferlat je dijakinja tretjega letnika Gimnazije Poljane. Ker ni iz Ljubljane, v času šolanja stanuje v dijaškem domu, konec tedna pa se vozi domov. Vse stroške položnic, hrane in vozovnic za vlak krije sama, saj je iz socialno šibke družine in ji zato starši pri tem ne morejo veliko pomagati.

Ob začetku letošnjega šolskega leta je 38.416 dijakov zaprosilo za državno štipendijo, a med njimi je bilo kar 15.276 zavrnjenih. Zdaj pa želi pristojno ministrstvo še dodatno omejiti število štipendij, tako da bi bili do njih upravičeni samo polnoletni dijaki. Teh je le četrtina vseh. (Foto: Matej Povše/Dokumentacija Dnevnika)

Za zdaj še prejema državno štipendijo, približno 150 evrov na mesec, s pomočjo katere si lahko plačuje stroške bivanja v prestolnici, a to se bo zanjo in vse, ki so v podobni situaciji, kmalu spremenilo. Načrtujejo namreč spremembe zakona, po katerih bodo državne štipendije namenjene le polnoletnim.

»Med tednom nimam priložnosti delati, saj moram biti pri pouku, konec tedna pa se mi ne splača, saj sem doma iz majhne vasi, kjer ni podjetij, ki bi zaposlovala dijake ali študente, s prevozom do mesta pa bi imela višje stroške, kot bi bil dijaški honorar,« razlaga Katarina. Zaradi takih primerov je celotna dijaška organizacija zgrožena nad predvidenimi zakonskimi spremembami, po drugi strani pa se na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) izgovarjajo na to, da tem dijakom tako ali tako pripada otroški dodatek in druge vrste štipendij, denimo Zoisova, sicer pa so za »vzdrževanje mlajših od 18 let, odgovorni starši,« so zapisali.

Vsako leto zavrnjenih 20.000 prosilcev

Trenutno je nekaj več kot 23.000 dijakov, ki prejemajo državno štipendijo, če bi bili do nje upravičeni le polnoletni, pa bi jo torej prejemala samo slaba četrtina, nekaj več kot 5700 dijakov, ocenjuje Aleksandar Spremo, predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS). Zanimiv je tudi podatek, da je bilo ob začetku letošnjega šolskega leta 38.416 dijakov, ki so zaprosili za državno štipendijo, a med njimi jih je bilo kar 15.276 zavrnjenih. »Med letoma 2000 in 2007 je bilo vsako leto okrog 20.000 zavrnjenih pro silcev za štipendije,« so zapisali na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), torej skoraj vsak tretji prosilec ni dobil štipendije.

Poleg zakona, ki mladoletnim popolnoma ukinja državne štipendije, pa je tukaj še predlog zakona o malem delu, ki ukinja tudi študentsko delo, ki predstavlja edini socialni korektiv tako za študente kot dijake. Nič čudnega torej, da tako na DOS kot Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) vztrajajo pri tem, da je štipendij premalo, sploh pa ostro zavračajo idejo, da bi njihovo število še oklestili.

Tisti redki, ki bodo po spremembah zakona vendarle ustrezali novim pogojem, pa bodo do štipendij prišli nekoliko lažje kot doslej, saj bo cenzus za pridobitev državne štipendije ugodnejši; zvišali ga bodo namreč s sedanjih 399 na 594 evrov dohodka na družinskega člana. »Ocenjujemo, da bo po novem cenzusu državno štipendijo prejemalo dobrih 18.000 dijakov in skoraj 25.000 študentov,« so povedali na MDDSZ.

Obljuba: vreča denarja za štipendije bo večja

Prenizek cenzus v minulih letih je bil po mnenju ŠOS eden ključnih vzrokov, da štipendije niso pridobili vsi socialno ogroženi, hkrati pa je vsako leto ostalo nerazdeljenih 15 milijonov evrov sredstev, kar je toliko kot 6000 dodatnih štipendij. »Leta 2008 je bilo realiziranih le 86 odstotkov sredstev, namenjenih za štipendije. Lani pa je vlada odvzela sredstva s proračuna, ker nekaj denarja ni bilo porabljenega, a to se je zgodilo zgolj zaradi sistemske napake zakona o štipendiranju,« pravijo v ŠOS. Medtem so se v ŠOS ves čas zavzemali za višji cenzus, saj bi se tako povečala dostopnost do štipendij.

Letos na MDDSZ ponovno obljubljajo: »Sredstva za štipendije se bodo glede na to, da širimo obseg upravičencev in višino štipendije, povečala.« Za polnoletne, ki bodo štipendijo obdržali, pa so predvidene tudi višje štipendije kot doslej, kar je bila skozi leta prav tako zahtevala ŠOS. Osnovna štipendija bo odslej znašala od 100 do 200 evrov, za socialno šibke pa tudi več kot 400 evrov.

Statistika

- 43.000 bi bilo po novem vseh prejemnikov državnih štipendij, ocenjujejo na MDDSZ. Lani je bilo vseh državnih štipendistov 36.720.
- 14.000 bi bilo po novem prejemnikov Zoisovih in kadrovskih štipendistov, medtem ko je bilo lani skoraj 13.000 Zoisovih štipendistov.
- 110,752.964 evrov je bila lani težka proračunska vreča, namenjena Zoisovim in državnim štipendijam, izplačanih je bilo le 93,875.143 evrov, kar 16,877.802 evra pa niso porabili.